VPRAŠANJE
Zaradi odstopa člana sveta delavcev je potrebna njegova nadomestitev v skladu z določbo 1. odstavka 47. člena ZSDU, po številu volilnih glasov naslednji (prvotno neizvoljeni) kandidat pa je pred kratkim podpisal t. i. individualno pogodbo kot pomočnik direktorja sektorja. Ali lahko kljub temu postane nadomestni član sveta delavcev?
ODGOVOR STROKOVNJAKA
Odgovor na to vprašanje je v celoti odvisen od odgovora na vprašanje, ali ima konkretni vodilni delavec (še) aktivno in pasivno volilno pravico za svet delavcev po 12. in 13. členu Zakona o sodelovanju delavcev pri upravljanju (ZSDU) ali ne. Če je zaradi sklenitve pogodbe o zaposlitvi po 72. členu Zakona o delovnih razmerjih (ZDR) oziroma t. i. individualne pogodbe v smislu 3. alineje 46. člena ZSDU »izgubil pravico biti voljen v svet delavcev«, seveda zdaj tudi ne more nastopiti kot morebitni nadomestni član sveta, in obratno.
Vendar pa je prav glede tega vprašanja nova določba 12. člena, sprejeta v okviru novele ZSDU-B, katere cilj je bil jasneje definirati prej povsem nedorečen pojem »delavci s posebnimi pooblastili in odgovornostmi«, stvari v tem pogledu zapletla še bistveno bolj kot so bile zapletene prej. Zaradi njenega povsem ponesrečenega sklicevanja na 72. člen ZDR namreč nekateri pravni teoretiki zdaj zagovarjajo stališče, da omenjena prepoved volilne pravice velja le za člane ožjega poslovodstva, se pravi uprave ali upravnega odbora, češ da imajo takšno pogodbo po ZDR lahko sklenjeno le oni, ne pa tudi drugi vodilni delavci oziroma člani širšega poslovodstva, kamor sicer očitno sodi tudi vodilni delavec v vašem primeru. A ta razlaga je po mojem mnenju močno zgrešena, ker ne upošteva celotnega konteksta določbe 12. člena ZSDU, prav tako pa tudi ne temeljnega bistva oziroma namena prepovedi aktivne in pasivne volilne pravice za svet delavcev (t. j. preprečitev konflikta interesov, v katerem se lahko znajde posameznik v vlogi delavskega predstavnika, če sicer opravlja vodstveno oziroma menedžersko funkcijo višjega – ne pa nujno zgolj in samo najvišjega – ranga v družbi). Poleg tega pa je skoraj v posmeh široki praksi sklepanja t. i. individualnih pogodb, ki še zdaleč ni omejena zgolj na člane ožjih poslovodstev družb.
Ne glede na to, kako si kdo razlaga določbo 72. člena Zakona o delovnih razmerjih (glede vprašanja ali imajo pogodbo po tem členu lahko sklenjeno le člani ožjega poslovodstva ali tudi drugi vodilni delavci v družbi), je treba v kontekstu novega besedila 2. odstavka 12. člena ZSDU šteti, da se določba nanaša na vse vodilne delavce, ki imajo – po bistvenih elementih iz 72. člena ZDR – “drugačno” pogodbo o zaposlitvi od ostalih delavcev družbe. Upoštevaje dejstvo, da po 1.a členu ZSDU beseda “direktor” v vseh določbah tega zakona pomeni “poslovodstvo” v smislu določil ZGD, se namreč določba 2. odst. 12. člena ZSDU v bistvu glasi: “Poslovodstvo, delavci, ki imajo sklenjeno pogodbo o zaposlitvi v skladu z 72. členom ZDR ter prokuristi ...”.
Popolnoma jasno je torej, da citirana določba “delavcev, ki imajo sklenjeno pogodbo o zaposlitvi v skladu z 72. členom ZDR” ne enači zgolj s člani ožjega poslovodstva, ampak ima v mislih vse vodilne delavce s t. i. individualno pogodbo, ne glede na to, ali bi jo po ZDR smeli imeti ali ne. Ne po gramatikalni ne po smiselni razlagi zakona torej pomočnik direktorja sektorja, ki ima sklenjeno takšno pogodbo, po mojem mnenju ne more postati član sveta delavcev.