SEKCIJA ZA VARNOST IN ZDRAVJE PRI DELU

O sekciji

Naša izhodišča, cilji, organiziranost in ljudje.

Vsebina posodobljena 28. 10. 2026

Namen in cilji

Temeljni namen delovanja Sekcije za varnost in zdravje pri delu (VZD) pri Združenju svetov delavcev Slovenije (ZSDS) je načrtno spodbujanje, usmerjanje in strokovna podpora svetom delavcev pri učinkovitem uresničevanju njihovih zakonskih funkcij in pristojnosti na tem področju. Izhodišče njenega delovanja je spoznanje, da sta varnost in zdravje pri delu najosnovnejši eksistenčni interes in temeljna pravica zaposlenih, skrb za zagotavljanje optimalno varnega in zdravega delovnega okolja pa zato ena primarnih nalog in odgovornosti vsakega sveta delavcev, ki v njegovem delovanju nikakor ne bi smela biti zapostavljena na račun drugih interesnih področij.

Enakopravno partnerstvo in razvoj sistema

Osrednji strateški cilj sekcije je uveljaviti svete delavcev kot nepogrešljive in enakopravne partnerje delodajalcem pri upravljanju področja VZD, in sicer tako z ustrezno normativno okrepitvijo njihovega soupravljalskega položaja in pravic kot tudi z bistvenim povečanjem njihove dejanske učinkovitosti pri uresničevanju že obstoječih zakonskih pristojnosti. Pri tem sekcija izhaja iz načela, da odgovornost delodajalca za zagotavljanje varnega in zdravega delovnega okolja ne more biti tudi podlaga za njegovo izključno pravico do enostranskega odločanja o vprašanjih, ki neposredno zadevajo življenje in zdravje delavcev. Zato je treba delavcem oziroma njihovim izvoljenim predstavnikom zagotoviti ustrezno enakopravno vlogo pri sprejemanju pomembnejših odločitev na tem področju.

V tem smislu je eden pomembnejših dolgoročnih ciljev sekcije tudi prizadevanje za temeljito prenovo veljavnega zakonodajnega modela VZD, zlasti za ponovno uveljavitev pravice svetov delavcev do soodločanja s soglasjem o izjavi o varnosti z oceno tveganja in drugih pomembnejših vprašanjih VZD, namesto sedanje, bistveno šibkejše pravice do skupnega posvetovanja. Sekcija si bo zato prizadevala za ustrezne spremembe in dopolnitve ZSDU, ZVZD-1 in ZID-1 ter za sistemsko zagotovitev ustreznih izvoljenih delavskih predstavništev za VZD pri vseh delodajalcih. Hkrati bo spodbujala tudi širitev obstoječih soupravljalskih pravic na podlagi participacijskih dogovorov med sveti delavcev in delodajalci.

Proaktivno delovanje svetov delavcev

Enako pomembna naloga sekcije je krepitev proaktivnega delovanja svetov delavcev v okviru veljavne zakonodaje. To pomeni, da se sveti delavcev ne smejo omejevati zgolj na odzivanje na predloge in odločitve delodajalcev, temveč morajo na podlagi neposrednega poznavanja delovnih razmer in potreb zaposlenih tudi sami sistematično spremljati stanje varnosti in zdravja pri delu, prepoznavati obstoječa in morebitna nova tveganja ter samoiniciativno predlagati oziroma zahtevati ustrezne preventivne in druge varstvene ukrepe. Sekcija bo v ta namen pripravljala konkretne strokovne smernice in priporočila, zagotavljala svetovanje ter organizirano izmenjavo izkušenj in dobrih praks med sveti delavcev, obenem pa razvijala tudi sodelovanje s pristojnimi strokovnimi institucijami in drugimi organizacijami, ki delujejo na področju VZD.

Psihosocialna tveganja in duševno zdravje

Posebno pozornost bo sekcija namenjala celovitemu razumevanju varnosti in zdravja pri delu, ki poleg preprečevanja poškodb pri delu in drugih tveganj za telesno zdravje vključuje tudi učinkovito preprečevanje in obvladovanje psihosocialnih tveganj ter varstvo duševnega zdravja zaposlenih. Prav to področje, ki je v dosedanji praksi pogosto zapostavljeno, postaja eden najpomembnejših izzivov sodobnega delovnega okolja. Sekcija bo zato spodbujala aktivnejše vključevanje svetov delavcev v obravnavanje problematike prekomernih delovnih obremenitev, stresa, izgorelosti, nasilja in trpinčenja na delovnem mestu ter drugih škodljivih vplivov organizacije dela, vodenja in medsebojnih odnosov na zdravje zaposlenih.

Usposobljenost in povezovanje

Ena osrednjih nalog sekcije je tudi sistematično strokovno izobraževanje in usposabljanje delavskih predstavnikov za VZD. V ta namen bo razvijala in izvajala specializiran program, prilagojen potrebam njihove soupravljalske funkcije, ki bo poleg poznavanja veljavne zakonodaje in zakonskih pristojnosti svetov delavcev zajemal tudi potrebna strokovna znanja s posameznih področij VZD ter praktične pristope k prepoznavanju in odpravljanju tveganj. Pomemben del tega sistema predstavlja tudi pridobitev posebnega »Certifikata ZSDS za delavske predstavnike za VZD«. Cilj je usposobiti delavske predstavnike, da bodo lahko strokovno suvereni, argumentirani in konstruktivni sogovorniki delodajalcem ter aktivni pobudniki potrebnih izboljšav delovnih razmer.

Za učinkovitejše uresničevanje navedenih ciljev bo sekcija posebej spodbujala tudi ustanavljanje in aktivno delovanje specializiranih odborov svetov delavcev za VZD, pri manjših svetih pa imenovanje posameznih članov, posebej zadolženih za to področje (poverjenikov za VZD). Ti naj bi predstavljali osrednje nosilce konkretnih aktivnosti na ravni posameznih delovnih okolij in hkrati jedro aktivnega članstva sekcije, ki bo omogočalo neposredno povezovanje, medsebojno sodelovanje in učinkovito uresničevanje skupno sprejetih programskih usmeritev in akcijskih priporočil.

Kakovost delovnega življenja

Končni cilj vseh navedenih prizadevanj je bistveno povečati dejanski vpliv zaposlenih in njihovih predstavnikov na zagotavljanje optimalno varnega in zdravega delovnega okolja ter s tem prispevati k višji kakovosti delovnega življenja. Hkrati pa naj bi uspešno uveljavljanje svetov delavcev kot enakopravnih partnerjev delodajalcem na tem za zaposlene eksistenčno najpomembnejšem področju postalo tudi pomembno izhodišče za postopno utrjevanje njihovega soupravljalskega položaja na drugih področjih in za nadaljnji razvoj sistema delavskega soupravljanja kot celote. Vzorec konstruktivnega sodelovanja, vzpostavljen na področju VZD, lahko namreč pomembno prispeva k širšemu razvoju sodelovalne organizacijske kulture ter partnerskih odnosov med delavskimi predstavništvi in delodajalci.

Organiziranost sekcije

Formalno bodo člani sekcije vsi člani združenja, aktivno pa naj bi bili v njenem delovanju udeleženi prvenstveno predvsem člani odborov svetov delavcev za VZD in »poverjeniki« svetov delavcev za VZD (tj. tisti člani SD, ki so kot posamezniki interno zadolženi za pokrivanje tega področja, če v ta namen ni ustanovljen poseben odbor) ter po možnosti tudi sindikalni zaupniki, ki se ukvarjajo s to problematiko. K aktivnemu sodelovanju v delu sekcije bomo skušali pritegniti tudi čim več strokovnih delavcev podjetij, ki so pri posameznih delodajalcih zadolženi za to področje, prav tako pa tudi druge strokovnjake s tega področja, ki bi bili zainteresirani za takšno sodelovanje.

Osnovni obliki delovanja sekcije bosta dvopartitno sestavljen odbor sekcije, katerega člani bodo člani odborov in »poverjeniki« svetov delavcev – kolektivnih članov združenja za VZD ter zgoraj navedeni strokovni delavci (in eventualno tudi) drugi strokovnjaki za to področje, obenem pa bodo k sodelovanju povabljeni tudi predstavniki reprezentativnih sindikatov na ravni države. V strokovnem smislu bo delovanje sekcije organiziral, usmerjal in vodil strokovni sekretar sekcije, ki ga je imenovalo predsedstvo ZSDS.

Organiziranost sekcije: odbor in redni skupni posveti sodelujejo s strokovnim sekretarjem, ki skrbi za strokovno vodenje, pripravo in koordinacijo aktivnosti ter komunikacijo.
Organiziranost in delovanje sekcije · kliknite za večji prikaz.

Shema predvideva redne skupne posvete najmanj dvakrat letno. Strokovni sekretar skrbi za strokovno vodenje, pripravo in koordinacijo aktivnosti ter komunikacijo z vsemi deležniki.

Odbor Sekcije ZSDS za varnost in zdravje pri delu

Mirko Slosar

Predsednik in strokovni sekretar sekcije

  • Dr. Mari Božič
  • Aleksander Volf
  • Miha Uršič
  • Andrej Hajnc

Vloga in naloge sekcije

V nadaljevanju predstavljeni temeljni programski dokument Združenja svetov delavcev Slovenije (ZSDS) za to področje z naslovom »Smernice za delovanje ZSDS na področju varnosti in zdravja pri delu«, opredeljuje naslednje ključne naloge in načine dela sekcije:

  • načrtno spodbujanje in usmerjanje aktivnosti svetov delavcev na tem področju, in sicer predvsem v obliki priprave in sprejemanja (na skupnih strokovnih posvetih članov in/ali na Odboru sekcije) konkretnih smernic in priporočil za delovanje na posameznih ožjih področjih oz. segmentih znotraj celovitega sistema VZD;
  • izvajanje tudi nekaterih lastnih aktivnosti združenja iz tega programskega dokumenta, zlasti v smislu prizadevanj za normativno rekonstrukcijo veljavnega modela VZD in krepitev sistemskega položaja in pravic delavskih predstavnikov na tem področju na splošno;
  • priprava, sprejem in izvajanje specializiranega sistema izobraževanja in usposabljanja delavskih predstavnikov za VZD;
  • zagotavljanje strokovne pomoči članom ter uveljavitev sistema neposrednega medsebojnega komuniciranja, sodelovanja in medsebojne izmenjave izkušenj v okviru danih možnosti;
  • prizadevanje za normativne izboljšave sistema VZD v Sloveniji in utrjevanje sistemske vloge voljenih delavskih predstavništev v tem okviru;
  • izvajanje drugih aktivnosti, potrebnih za realizacijo sprejetih programskih smernic ZSDS.
Naloge, podlage in vloga sveta delavcev →