| Namen in vsebina izobraževanja: |
To izobraževanje ne bo iskalo krivcev in ne bo ponujalo naivnih rešitev tipa “manj uporabljajte telefon”, ampak bo jasno pokazalo, kje smo danes – in kaj lahko realno naredimo, če želimo ponovno vzpostaviti nadzor nad svojo pozornostjo, odnosi in delom.
Resno vprašanje: ali še vedno vi upravljate svoj čas – ali ga upravlja vaš telefon? Kolikokrat na dan prekinete delo, ne zato, ker bi bilo to potrebno, ampak zato, ker vas je nekaj zmotilo? In koliko odločitev v resnici sprejmete zbrano, brez vmesnih prekinitev? Če smo iskreni, večina ljudi danes ne izgublja časa zato, ker ga ne bi imela, ampak zato, ker ga ne zmore več zadržati. Pozornost je postala valuta, za katero se vsakodnevno borijo digitalne platforme – in v tej bitki praviloma ne zmagujemo mi.
Problem je, da tega pogosto sploh ne zaznamo kot problem. Navadili smo se, da je normalno biti stalno dosegljiv, stalno odziven in stalno delno odsoten. Navadili smo se delati s prekinjeno pozornostjo, komunicirati preko zaslonov in odnose nadomeščati z interakcijami. Vendar ima to svojo ceno. Razpad koncentracije, površinsko razmišljanje, slabša kakovost odločanja in vse bolj krhki odnosi niso naključje – so logična posledica okolja, v katerem živimo. In ko to prenesemo v delovno okolje, postane jasno, da ne gre več za osebno navado posameznika, temveč za sistemski problem, ki neposredno vpliva na učinkovitost, sodelovanje in sposobnost skupnega delovanja.
Dr. Dan Podjed bo udeležencem brez olepševanja pojasnil, kaj se dejansko dogaja z našimi možgani v digitalni dobi. Zakaj vse bolj zaupamo zaslonu kot človeku, zakaj nas navidezna povezanost oddaljuje drug od drugega in kako smo v zadnjih dveh desetletjih postopoma sprejeli način življenja, ki nam jemlje fokus, energijo in sposobnost poglobljenega razmišljanja.
Če želimo v sodobnem delovnem okolju ohraniti sposobnost razmišljanja, sodelovanja in sprejemanja kakovostnih odločitev, si tega vprašanja ne moremo več privoščiti ignorirati. To ni tema prihodnosti, ampak realnost sedanjosti. Vprašanje je samo: ali bomo to razumeli pravočasno – ali pa se bomo še naprej prilagajali sistemu, ki postopoma zmanjšuje našo sposobnost, da delujemo kot zbrani, povezani in odgovorni ljudje.
Poudarki iz vsebine:
| 8.30 - 9.00 |
Sprejem in registracija udeležencev, priprava na izobraževanje |
| 9.00 – 12.15 |
1. Ukradena pozornost – kako so zasloni preoblikovali našo realnost
- Ključne statistike uporabe pametnih naprav (87 %, 69 %, več kot 2.600 dotikov dnevno)
- Kako so zasloni spremenili naš način razmišljanja, zaznavanja in odločanja
- Zakaj vse bolj zaupamo digitalnim vsebinam in “navideznim odnosom”
- Mehanizmi, ki nas zadržujejo na zaslonih (navade, odzivnost, stalna dosegljivost)
- Posledice za: koncentracijo in fokus, kakovost dela, sposobnost poglobljenega razmišljanja
- Kako “odtrgati pogled” od zaslona in ponovno vzpostaviti nadzor nad pozornostjo
2. Odnosi v digitalni dobi – med navidezno povezanostjo in resnično odtujenostjo
- Premik od osebnega k digitalno posredovanemu komuniciranju
- Zakaj več komunikacije ne pomeni nujno boljših odnosov
- Vpliv zaslonov na: odnose med sodelavci, timsko sodelovanje
- Pojavi osamljenosti, tesnobe in stresa v digitalnem okolju
- Pomen neposrednega stika (“iz oči v oči”) kot ključnega dejavnika: motivacije za delo, zaupanja, kakovostnega sodelovanja
- Kako z zgledom vplivati na bolj zdrave komunikacijske navade v okolju
3. Egocen – doba zaljubljenosti vase
- Razumevanje obdobja “egocena” in njegove značilnosti
- Vloga družbenih omrežij (Facebook, Instagram, TikTok, YouTube) pri oblikovanju identitete
- Selfi-kultura in potreba po vidnosti ter potrditvi
- Zakaj digitalno okolje krepi individualizem
- Vpliv egocena na: samopodobo mladih in odraslih, odnose in sodelovanje, občutek pripadnosti skupnosti
- Praktični pristopi za premik: od individualizma k sodelovanju, od virtualne k realni interakciji
4. Prihodnost med digitalnim in analognim – kako vzpostaviti ravnovesje
- Svet, v katerem sobivamo z več deset milijardami pametnih naprav
- Ključni trendi digitalizacije: izobraževanje, finančne storitve, delo in vsakdanje življenje
- Vprašanja prihodnosti: ali bomo znanje “pretočili” neposredno v možgane, kakšna bo vloga knjige in klasičnih oblik učenja
- Načelo razvoja rešitev “po meri človeka”: štirje ključni koraki uvajanja digitalnih in analognih rešitev
- Zakaj digitalno ni vedno boljše – kritičen pogled na digitalizacijo
- Praktične usmeritve za: bolj zavestno uporabo tehnologije, ohranjanje fokusa, izboljšanje kakovosti odnosov in sodelovanja
|
| 12.15 – 13.00 |
Kosilo in zaključek izobraževanja |
Dr. Dan Podjed je mednarodno priznani slovenski antropolog, višji znanstveni sodelavec na ZRC SAZU in izredni profesor na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. V svojem delu se osredotoča na sodobne družbene izzive, zlasti na vpliv tehnologije na človeka, odnose in vsakdanje življenje.
Je ustanovitelj Mreže za aplikativno antropologijo EASA in pobudnik mednarodnega simpozija Why the World Needs Anthropologists. Njegov knjižni projekt Krizolacija, ki obravnava človeka v času izolacije in digitalne odvisnosti, je odmeval tako v strokovni kot širši javnosti. Prejel je več priznanj za svoje delo, med drugim naziv Komunikator znanosti leta 2024.
Kot predavatelj ima bogate izkušnje – izvedel je več kot 500 predavanj in sodeloval z uglednimi podjetji in institucijami, kot so Krka, Roche, SPAR Slovenija, UniCredit in številne druge. Njegova predavanja odlikuje jasnost, aktualnost in sposobnost, da kompleksne teme predstavi na način, ki je neposredno uporaben v praksi.
