VPRAŠANJE
Novi ZDR je z določili, ki urejajo sklepanje pogodbe o zaposlitvi (9. člen) in zahtevi po izdelavi nove, spremenjene pogodbe, kadar se spremeni delovno mesto (47. člen), to je takrat, ko se menja vrsta dela ali spremenijo pogoji dela, povzročil potrebo po združitvi delovnih mest. Kako to storiti?
ODGOVOR STROKOVNJAKA
Zakon je razumeti tako, da je treba ob vsaki menjavi dela, spremeniti oziroma ponuditi novo pogodbo o zaposlitvi. Ker pa so v organizacijah menjave dela pogoste, marsikje pa tudi vsakodnevne, postaja dosledno upoštevanje zahtevanih določil zakona zelo težavno oziroma nemogoče. Rešitev je v širitvi delovnih nalog in združevanje delovnih mest v večje organizacijske enote.
Do navedenih težav prihaja zlasti v tistih organizacijah, ki imajo zastarelo sistemizacijo delovnih mest. To pa so podjetja, ki so zanemarila obnavljanje organiziranosti kljub spremembam, do katerih je prišlo v zadnjih letih, kot so bile zlasti razdelitve podjetja na več manjših, zmanjšanje števila delovnih mest, odpuščanje delavcev, zmanjšanje obsega dela ipd. V takih organizacijah »stara delovna mesta« še zlasti prihajajo v navzkrižje z novim zakonom, saj ne izkazujejo stvarne delitve dela in resnične potrebe po delavcih. Večinoma ta delovna mesta opisujejo bolj razdrobljeno delo, kot ga stvarno omogočajo sedanje razmere, pogojene s hitro spreminjajočimi poslovnimi razmerami.
Združevanje delovnih mest in širitev delovnih nalog pomeni celoto dela manj razčleniti kot je bilo do sedaj, oziroma spojiti že ločena dela v dveh ali več samostojnih delovnih mestih v novo enotno delovno mesto. Pri tem združevanju pa ne gre za mehanično sestavljanje katerih koli del samo zato, da obidemo zakonsko zadrego, ki izhaja iz določila »če se spremenijo pogoji, se sklene nova pogodba o zaposlitvi«, kar lahko podjetje nadležno zavezuje za pogosto prenavljanje delovnih pogodb. Pri predelavi delovnih mest je treba upoštevati vse vidike delovnih mest: organizacijsko-personalni, delovno-pravni, tehnološki, prostorski, ekonomski (glej sestavek »Obveznost izdelave sistemizacije po novem zakonu o delovnih razmerjih«, Industrijska demokracija, štev. 3 /VII, 2003). Prav tako se je treba držati sistemskih načel oblikovanja delovnih mest (glej članek »Vloga sveta delavcev pri oblikovanju in sprejemanju sistemizacije delovnih mest«, Industrijska demokracija, 4/IV, 2000).
Združevanje delovnih mest je zahtevno opravilo, ki narekuje upoštevanje velikega števila faktorjev, katerih uporaba določa tehtno strokovno presojo vsakega delovnega mesta. Okvirno bi lahko rekli le tole: združeno delovno mesto mora biti vsebinsko enotno, po zahtevnosti del (kar pomeni tudi vrednotenju) uravnoteženo in po zaposlitvi smotrno (zaokrožen polni delovni čas). Sestava nalog mora biti takšna, da dopušča njihovo spreminjanje, kakor ga normalno narekuje delovni proces.
Ob redukciji dela v organizaciji bomo tako lahko presojali npr. o združitvi delovnih mest »nabavni referent« in »prodajni referent« v »komercialni referent«, »analitik študija dela« in »tehnolog« v »tehnolog-analitik« ipd. Lahko pa je že vsebinska zasnova delovnega mesta tako široka, da zajema paleto različnih področij dela, približno iste ravni zahtevnosti. Tak primer je v praksi delovno mesto »poslovni sekretar«.