VPRAŠANJE
Eden od možnih načinov kandidiranja za člane sveta delavcev v skladu s 27. členom ZSDU je tudi zbiranje podpisov delavcev za posameznega kandidata. Ali v tem primeru velja 45. člen zakona o volitvah v državni zbor, ali pa lahko en delavec podpiše predlog za več kandidatov? Če je možno s podpisom podpreti več kandidatov, ali velja, da:
- je na kandidaturi, ki jo podpisujejo delavci, navedenih več kandidatov (kandidatna lista);
- po en volilec ločeno podpiše več kandidatur za različne kandidate?
ODGOVOR STROKOVNJAKA
Neposrednega odgovora na to vprašanje zakon o sodelovanju delavcev pri upravljanju (ZSDU) ne daje. Zato odgovora ni mogoče najti s pomočjo gramatikalne razlage zakonskih določil, ampak je treba v ta namen uporabiti druge interpretacijske metode. Smiselna razlaga določbe 27. člena v povezavi z določbo 10. člena ZSDU je po našem mnenju naslednja:
1.
Zakon ne postavlja omejitve, da posamezen delavec ne bi mogel s svojim podpisom podpreti kandidature več kandidatom. Vendar pa seveda tudi v tem pogledu veljajo določene smiselne omejitve. Menimo, da to omejitev predstavlja skupno število članov sveta delavcev po 10. členu ZSDU, ki se volijo v posameznem podjetju. Nelogično bi namreč bilo, da bi posameznik lahko podpiral več kandidatov kot pa se jih sploh voli.
V primerih, ko je s poslovnikom sveta delavcev v skladu z 28. členom ZSDU določeno, da se kandidati predlagajo in volijo ločeno za posamezne dele delovnega procesa ali za posamezne skupine delavcev (mladi, ženske, invalidi, itd), pa omenjeno omejitev seveda predstavlja število delavcev, ki se volijo v okviru vsake tako določene organizacijske enote.
Gornje omejitve veljajo seveda tudi za sindikate kot upravičene predlagatelje kanidatov za člane sveta delavcev.
2.
Zakon v 27. členu nikjer ne omenja "list" kandidatov, ampak govori le o "predlogih" kandidatov, katerim morajo biti priloženi podpisi delavcev, ki jih predlagajo. Iz tega, pa tudi iz logike stvari, jasno izhaja, da niso možne in dopustne "skupinske" kandidature. Predlogi kandidatov, ki se predložijo volilni komisiji, so lahko le posamični in opremljeni s priloženimi podpisi potrebnega števila delavcev.
Zbiranje podpisov za "kandidatne liste" v podjetju po vzoru na "strankarske liste" pri državnozborskih volitvah bi bilo brez dvoma v nasprotju z intencijo ZSDU. V podjetju ni "strank" z različnimi "volilnimi programi", ki bi se med seboj borile za naklonjenost volilcev in jim ponujale tudi svoje kandidatne liste. Podpisi delavcev pod kandidature posameznikom pomenijo lahko le podporo tem konkretnim posameznikom, ki so se odločili kandidirati, ne pa različnim neformalnim organiziranim skupinam ("strankam") v podjetju, ki so "sestavile" takšne ali drugačne skupinske kandidatne liste. Skupinske kandidature lahko po zakonu dajejo le sindikati, vendar se v tem primeru ne zbira več nobenih podpisov delavcev, ampak se o njih izjavljajo volilci na volitvah, in zato ne gre za primerljivo situacijo.