← Nazaj na vprašanja

Volitve in mandati

Volilna pravica zunajzakonskega partnerja člana vodilnega osebja družbe

Podatki o odgovoru
Avtor odgovora
dr. Mato Gostiša
Spletni zapis
20. 11. 2026
Vsebinski pregled
Datum pregleda ni evidentiran.

Datum spletnega zapisa ni nujno datum nastanka strokovnega mnenja. Pri uporabi upoštevajte okoliščine vprašanja in poznejše spremembe predpisov.

VPRAŠANJE

Volilna komisija se je znašla pred naslednjo dilemo, glede katere vas prosimo za odgovor: ali ima pravico voliti življenjska sopotnica direktorja družbe, če nista zakonca? ZSDU v 12. členu namreč eksplicitno navaja le družinske člane (zakonca, otroke…) vodilnega osebja.

ODGOVOR STROKOVNJAKA

Ob strogi gramatikalni razlagi ZSDU bi bila zunajzakonska skupnost v danem primeru lahko tudi pravno irelevantna, in sicer preprosto zato, ker je ta zakon posebej ne omenja. Po določbi drugega odstavka 12. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih je namreč zunajzakonska skupnost na »drugih« področjih, tj. izven področja družinskega prava, pravno izenačena z zakonsko zvezo le, »če (specialni, op. p.) zakon tako določa«. Primer takšnega specialnega zakona je, denimo, Zakon o dohodnini, ki glede tega v 4. odst. 16. člena pravi: »(4) Za zakonca po tem zakonu se šteje oseba, ki živi z zavezancem v zakonski zvezi. Za zakonca po tem zakonu se šteje tudi oseba, s katero zavezanec živi v dalj časa trajajoči življenjski skupnosti, ki ima po zakonu, ki ureja zakonsko zvezo in družinska razmerja, enake pravne posledice kot zakonska zveza (v nadaljnjem besedilu: zunajzakonski partner). Šteje se, da je življenjska skupnost nastala na dan po preteku 12 mesecev od dneva, ko sta zavezanec in oseba začela živeti skupaj v življenjski skupnosti. Šteje se, da je življenjska skupnost prenehala na dan po preteku 90 dni od dneva, ko sta zavezanec in oseba prenehala živeti skupaj v življenjski skupnosti.« Če bi torej tudi ZSDU na tak ali podoben način izrecno urejal izenačitev zunajzakonske skupnosti z zakonsko zvezo ter način ugotavljanja njenega obstoja v zvezi z aktivno in pasivno volilno pravico za svet delavcev, glede tega ne bi bilo popolnoma nobenih dilem.

Problem pa je v tem, da tovrstna gramatikalna razlaga obeh zgoraj omenjenih zakonov v danem primeru privede do razmeroma nelogičnega sklepa. Izhajajoč iz bistva in namena omenjene prepovedi volilne pravice, tj. preprečevanje morebitnega konflikta interesov, je namreč povsem logično sklepanje, da povezava posameznika s člani vodilnega osebja v vlogi zunajzakonskega partnerja ni prav nič manj sporna od povezave v vlogi zakonca. Zato se zdi v tem primeru – bolj kot gramatikalna – primerna namenska razlaga zakona. Z uporabo le-te bi se odgovor na vaše vprašanje glasil: o tem, ali v danem primeru tudi dejansko obstaja zunajzakonska skupnost, ki je pravno izenačena z zakonsko zvezo, ali ne, bo morala odločiti volilna komisija sama, in sicer na podlagi presoje konkretnih okoliščin. Določba drugega odstavka 12. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih se namreč glasi: »(2) Če je odločitev o pravici ali dolžnosti odvisna od vprašanja obstoja življenjske skupnosti iz prejšnjega odstavka, se o tem vprašanju odloči v postopku za ugotovitev te pravice ali dolžnosti. Odločitev o tem vprašanju ima pravni učinek samo v stvari, v kateri je bilo to vprašanje rešeno.«

Treba se je torej odločiti med strogo gramatikalno in logično oziroma namensko razlago zakona. Osebno se v danem primeru nagibam k tej drugi. Stališče, da je z vidika morebitnega konflikta interesov zakonska zveza s članom vodilnega osebja po zakonu sporna, zunajzakonska pa ne, se namreč kljub vsemu zdi malce preveč skregano z zdravim razumom. V takih primerih je zato treba uporabiti klasično pravno načelo »zakon vedno namerava tisto, kar ustreza razumnemu preudarku« (lex semper intendit, quod convenit rationi). To pa pomeni, da se prepoved aktivne in pasivne volilne pravice iz 12. člena ZSDU za zunajzakonske partnerje uporablja enako kot za zakonce članov vodilnega osebja.

Glede na nesporno in izrazito »pravno delikatnost« te odločitve volilne komisije predlagam, da jo ta v praksi izpelje na čim bolj takten način. Smiselno bi bilo, denimo, da volilna komisija s konkretno osebo najprej opravi neposreden razgovor zaradi ugotovitve objektivnih dejstev in okoliščin. Če bi se v tem razgovoru izkazalo, da zunajzakonska skupnost nesporno obstaja, bi veljalo konkretno osebo najprej pozvati, da sama zahteva izbris iz volilnega imenika za volitve sveta delavcev. Ne nazadnje gre tudi za neke vrste moralno, ne zgolj strogo pravno vprašanje. Šele v nasprotnem bi lahko sprejela sklep o prepovedi volilne pravice po ZSDU in o neuvrstitvi v volilni imenik, pri čemer bi se eventualno lahko sklicevala na analogno uporabo zgoraj citirane določbe zakona o dohodnini ali drug smiselno podoben predpis.

ZSDS · Volilna pravica zunajzakonskega partnerja člana vodilnega osebja družbe
https://zsds.si/vprasanje-in-odgovor/volilna-pravica-zunajzakonskega-partnerja-clana-vodilnega-osebja-druzbe/