VPRAŠANJE
V družbi se spreminja sistemizacijo, v katero dodajajo organizacijske enote in vodilna delovna mesta, in sicer brez predhodnega skupnega posvetovanja s svetom delavcev. Na naše opozorilo nam je bilo odgovorjeno, da če gre za delavce na vodilnih delovnih mestih, ki imajo individualne pogodbe, skupno posvetovanje ni potrebno. Ali to drži?
ODGOVOR STROKOVNJAKA
Predmet obveznega skupnega posvetovanja je sistemizacija kot celota, in če je delovno mesto predmet sistemizacije, je vsekakor tudi predmet skupnega posvetovanja.
Po veljavni sodni praksi, ki se nanaša na vprašanje, koga šteti kot »vodilno osebje« po 12. členu ZSDU (tj. delavci, ki imajo pogodbo o zaposlitvi po bivšem 72., zdaj pa 73. členu ZDR-1) in ki nimajo volilne pravice za svet delavcev, naj bi bili to poleg prokuristov le še »člani (ožjega) poslovodstva po 10. členu ZGD-1«, ne pa tudi drugi vodilni delavci (po sedanjem 74. členu ZDR-1), pri čemer je povsem nepomembno, ali imajo t. i. individualno pogodbo ali ne. Samo člani omenjenih ožjih poslovodstev (tj. člani uprav in izvršni direktorji upravnih odborov v d.d., poslovodje v d.o.o. itd.) so torej načeloma izven vseh »sistemizacij«. Ker njihove naloge in pristojnosti določa neposredno zakon ali statut oziroma ustanovitveni akt družbe. In sicer zato, ker gre za t. i. poslovodne funkcije in ne za »delovna mesta«.
Individualna pogodba sama po sebi torej v tem pogledu ne pomeni še ničesar. Važno je ali gre pri individualni pogodbi za »poslovodno osebo« v smislu 73. člena ZDR-1, ali pa se individualno pogodbo sklepa za (druge) »vodilne delavce« v smislu 74. člena ZDR-1. Samo prvi so, kot rečeno, načeloma lahko izven sistemizacije delovnih mest.