VPRAŠANJE
Trenutno s poslovodstvom usklajujemo besedilo participacijskega dogovora, vendar se pri pogajanjih glede več pomembnih zadev ne moremo uskladiti. Zato nas zanima, ali se lahko kot svet delavcev obrnemo tudi neposredno na lastnika in se poskusimo z njim izpogajati o zadevah, kjer z vodstvom ne moremo priti skupaj.
ODGOVOR STROKOVNJAKA
Zakon o sodelovanju delavcev pri upravljanju (ZSDU) v 5. členu opredeljuje participacijski dogovor kot »dogovor med svetom delavcev in delodajalcem«. Organ, ki zastopa družbo kot delodajalca (tako nasproti zaposlenim in njihovim predstavnikom kot tud nasproti tretjim), pa je poslovodstvo. Torej je sklepanje tega dogovora s svetom delavcev po zakonu v celoti pristojnost poslovodstva, ne morda nadzornega sveta ali skupščine kot organov lastnikov. Vsaj formalno gledano se zato svet delavcev v nobenem primeru ne more pogajati neposredno z lastniki oziroma z nadzornim svetom ali skupščino družbe, ker je to izven njunih pristojnosti.
Za primer, da se poslovodstvo in svet delavcev v pogajanjih ne moreta uskladiti in doseči sporazuma glede vprašanj iz 63. in 65. člena (tj. glede števila ur članov sveta delavcev za izobraževanje in posvetovanje ter glede materialnih pogojev za delo sveta delavcev, kar je sicer v praksi tudi najpogostejši predmet razhajanj), ZSDU v 66. členu predvideva arbitražno reševanje tega soupravljalskega spora. Ta določba se konkretno glasi: 66. člen
Če svet delavcev in delodajalec ne dosežeta sporazuma glede vprašanj iz 63. in 65. člena tega zakona, lahko vsak od njiju zahteva, da o njih odloči arbitraža.
Arbitraža pri svoji odločitvi upošteva ekonomski položaj družbe in potrebe sveta delavcev.
V tem primeru torej zakon izjemoma določa možnost sprožitve t. i. interesnega spora pred arbitražo, ki pa je omejen zgolj na omenjena vprašanja materialnih pogojev za delo sveta delavcev. Morebitnih drugih odprtih vprašanj v zvezi z vsebino participacijskega dogovora (npr. obseg morebitnih participacijskih pravic nad zakonskim minimumom ali določanje še drugih načinov participacije poleg tistih, ki jih določa že zakon) arbitraža v interesnem sporu ne rešuje, razen če se stranki o tem posebej sporazumeta z »arbitražnim dogovorom«.
Edino možnost, da svet delavcev morda vendarle vsaj posredno vključi v reševanje nastalih zapletov in morebitnega zastoja v teh pogajanjih tudi nadzorni svet družbe, v katerem so v večini predstavniki lastnikov kapitala in ki vsekakor ima določeno »moč« nasproti poslovodstvu ter vpliv na njegova ravnanja (ne nazadnje tudi na področju razvoja delavske participacije v družbi), odpira določba 2. odstavka 80. člena ZSDU. Ta pravi, da je nadzorni svet dolžan na zahtevo predstavnikov delavcev najmanj enkrat letno obravnavati poročilo sveta delavcev o stanju na področju uresničevanja tega zakona v družbi s predlogom ukrepov in se do njega opredeliti. Se pravi, svet delavcev lahko to problematiko vključi v svoje poročilo s predlogi priporočil poslovodstvu, ki naj jih v zvezi s tem sprejme nadzorni svet.