VPRAŠANJE
Ob pripravi pravilnika o volitvah sveta delavcev so se nam pojavila naslednja vprašanja, glede katerih prosimo za vaše mnenje:
1. Ali je dopustno v pravilnik zapisati določbo, da predsedniki posameznih sindikatov v podjetju (imamo jih več) ne morejo kandidirati za člane sveta delavcev?
2. Ali je mogoče s pravilnikom določiti, da se predsednik sveta delavcev voli neposredno in ločeno?
3. Kdo in kako lahko v izjemnih primerih sprejme sklep o začasnem podaljšanju mandata sveta delavcev, če niso pravočasno izpeljane nove volitve?
4. Kako uskladiti mandat predstavnikov delavcev z mandatom predstavnikov delničarjev, če le-ti niso izvoljeni istočasno?
ODGOVOR STROKOVNJAKA
1.
Predlagano določilo bi po mojem mnenju pomenilo oženje pasivne volilne pravice, ki jo zagotavlja ZSDU, s splošnim (torej nižjim) pravnim aktom, kar v načelu pravno ni sprejemljivo. Zato je v tem smislu mogoče v pravilnik o volitvah eventualno zapisati le ustrezno napotilno (ne pa kogentno) normo, in sicer med določila o kandidacijskem postopku. Svet delavcev bi naprimer lahko v sklepu o objavi volitev in o poteku kandidiranja zapisal priporočilo vsem upravičenim predlagateljem kandidatov, zlasti sindikatom, da za člane sveta delavcev ni priporočljivo kandidirati predsednikov posameznih v podjetju delujočih sindikatov. Tovrstno priporočilo je bilo sprejeto tudi na posvetu Združenja svetov delavcev slovenskih podjetij o urejanju razmerij med sveti delavcev in sindikati v podjetjih. Če upravičeni predlagatelji tovrstnega priporočila ne bi upoštevali, pa to ne more biti razlog za morebitni sklep volilne komisije o neveljavnosti konkretne kandidature.
2.
Tudi glede morebitnih ločenih volitev predsednika sveta delavcev s splošnim aktom (pravilnikom o volitvah) ni mogoče spreminjati kogentnih določil ZSDU. Določba 55. člena ZSDU o izvolitvi predsednika sveta delavcev namreč ni dispozitivne narave in ne omogoča drugačne avtonomne ureditve tega vprašanja.
3.
Svet delavcev dobi svoj mandat na neposrednih in tajnih volitvah v podjetju. Zato noben organ ne more svetu delavcev, če ta ni poskrbel za pravočasno izvedbo novih volitev, podaljšati mandata. Morebitna takšna rešitev je lahko uporabna le po načelu "če ni tožnika, ni sodnika", v primeru spora pa po mojem mnenju pred sodiščem ne bi vzdržala.
4.
Mandat predstavnikov delavcev v nadzornem svetu formalno ni vezan na mandat sveta delavcev. Mandat predstavnikov delavcev v nadzornem svetu začne teči z dnem, ko svet delavcev o njihovi izvolitvi obvesti skupščino družbe (79. člen ZSDU), in traja toliko časa, kolikor je s statutom družbe določena mandatna doba za vse člane tega organa.