← Nazaj na vprašanja

Sodelovanje z delodajalcem

Svet delavcev in zakonitost izplačila trinajste plače

Podatki o odgovoru
Avtor odgovora
dr. Mato Gostiša
Spletni zapis
21. 11. 2026
Vsebinski pregled
Datum pregleda ni evidentiran.
Vir
Industrijska demokracija 6–7/2005, str. 39

Datum spletnega zapisa ni nujno datum nastanka strokovnega mnenja. Pri uporabi upoštevajte okoliščine vprašanja in poznejše spremembe predpisov.

VPRAŠANJE

V našem podjetju je bila na podlagi dogovora med vodstvom in sindikatom izplačana »trinajsta plača« za preteklo leto, pri čemer je bila višina izplačila vezana na trajanje bolniškega izostanka v preteklem letu. Trinajsta plača je bila v celoti izplačana le tistim delavcem, ki so imeli manj kot 5 dni bolniškega izostanka, izplačani zneski so se nato zmanjševali sorazmerno s številom dni izostanka, delavci z več kot 20 dnevi takšnega izostanka pa je sploh niso prejeli. Ker so se prizadeti delavci obrnili na svet delavcev za varstvo svojih pravic, nas zanima, ali je takšen način izplačevanja trinajste plače zakonit in kako naj ukrepa svet delavcev v danem primeru?

ODGOVOR STROKOVNJAKA

Res je, da določba 1. odstavka 49. člena Splošne kolektivne pogodbe za gospodarstvo (SKPg) določitev kriterijev za delitev dela plač na podlagi poslovne uspešnosti v celoti prepušča dogovoru med delodajalcem in reprezentativnim sindikatom pri delodajalcu. Vendar pa tako omenjena kolektivna pogodba, kakor tudi zakon o izvajanju dogovora o politiki plač za obdobje 2002 – 2004 (ZIDPP04) hkrati določata tudi nekatera generalna pravila, ki jih je treba pri tem obvezno upoštevati. Kriteriji za izplačilo »trinajste plače«, ki sta jih dogovorila vaše vodstvo in vaš sindikat, in ki nekaterim delavcem odrekajo pravico do »trinajste plače«, če so bili v bolniškem staležu več kot določeno število dni, pa so brez dvoma v direktnem nasprotju s temi pravili.

To stališče utemeljujem z določbo 2. odstavka 6. člena ZIDPP04 in z določbo 2. odstavka 49. člena SKPg. Prva se namreč glasi: »Pri delitvi sredstev iz naslova uspešnosti poslovanja morajo biti udeleženi vsi zaposleni sorazmerno s svojim prispevkom k doseženim rezultatom«. Druga pa pravi: »Delavcu, ki ni delal vse leto, pripada del plače iz prejšnjega odstavka sorazmerno obračunanim plačam za efektivni delovni čas«.

Iz prve torej nesporno izhaja, da gre pravica do »trinajste plače«, če se ta v podjetju izplačuje, vsem delavcem, pri čemer so izjeme na kakršnikoli osnovi izključene in nedopustne. Druga pa pravzaprav že sama postavlja, in to v obliki kogentne norme, osnovni kriterij za tovrstno delitev, ki ga z dogovorom med vodstvom in sindikatom v posameznem podjetju ni mogoče spremeniti, to pa so »obračunane plače za efektivni delovni čas«. To pomeni, da ima vsakdo, ki je bil kljub morebitnemu dalj časa trajajočemu bolniškemu staležu v letu, za katerega se izplačuje »trinajsta plača«, vsaj določeno obdobje efektivno prisoten na delu in je za to prejemal plačo (ne nadomestilo), pravico biti sorazmerno udeležen tudi pri delitvi dela plač iz naslova poslovne uspešnosti.

Gledano s tega vidika so v vašem konkretnem primeru pravno sporni ne samo primeri, ko se določenim delavcem v celoti odreka pravica do kakršnegakoli izplačila na tej osnovi, ampak tudi primeri »stopničastega« upoštevanja »odbitkov« pri višini izplačila na osnovi trajanja bolniškega staleža v preteklem letu.

Na osnovi povedanega predlagam svetu delavcev, da:

· skladno s svojo pristojnostjo iz prve alinee 87. člena ZSDU pisno opozori tako vodstvo kot sindikat podjetja na zgoraj omenjene nezakonitosti in zahteva korekcijo njunega dogovora o kriterijih za delitev »trinajste plače« ter takojšnje izplačilo manjkajočih zneskov vsem delavcem, ki so bili skladno s povedanim prikrajšani za svoje zakonite pravice;

· nemudoma zahteva intervencijo pristojne inšpekcije za delo, če obravnavane nezakonitosti ne bodo odpravljene v razumnem roku (pri tem je treba upoštevati 30 -dnevni rok iz 2. odstavka 204. člena ZDR, ki delavcem še omogoča sodno varstvo njihovih pravic in ga posamezniki ne bi smeli zamuditi, če intervenciji sveta delavcev in inšpekcije eventualno ne bi bili uspešni),

· o svojem stališču in ukrepih obvesti vse prizadete delavce ter jih opozori, da bodo morali v primeru neuspešnosti posega sveta delavcev individualno uveljavljati varstvo svojih pravic pri pristojnem delovnem sodišču skladno z že omenjeno določbo 204. člena ZDR, pri čemer lahko uporabijo strokovne argumente iz tega mnenja.

ZSDS · Svet delavcev in zakonitost izplačila trinajste plače
https://zsds.si/vprasanje-in-odgovor/svet-delavcev-in-zakonitost-izplacila-trinajste-place/