VPRAŠANJE
Uprava nam je sporočila, da bomo v roku dveh dni dobili na vpogled pravilnik o organizaciji, plačni model in kriterije za osebno uspešnost ter kriterije za horizontalno napredovanje. Uprava želi s 15. decembrom, to je čez dobrih 14 dni, odpovedati pogodbe o zaposlitvi vsem zaposlenim iz poslovnega razloga in jim ponuditi nove (govori se o novih vrednotenjih delovnih mest – seveda nižjih). Svet delavcev je pod pritiskom uprave, ki zahteva oziroma »pričakuje« soglasje takoj, kljub temu, da ni bila pripravljena v priprave teh aktov vključiti predstavnikov sveta delavcev. Kateri so lahko utemeljeni razlogi, da svet delavcev ne da soglasja k merilom za ocenjevanje osebne uspešnosti oz. merilom za horizontalno napredovanje in na kaj moramo biti pozorni pri pregledu omenjenih aktov?
ODGOVOR STROKOVNJAKA
Vsekakor se strinjam z vami, da gre za kopico novih aktov, ki so vsi zelo pomembni in za katere svet delavcev, če jih želi temeljito proučiti in se do njih odgovorno opredeliti, potrebuje kar nekaj časa. Zato vam vsekakor priporočam, da svet delavcev v zvezi s postopki njihovega sprejemanja striktno vztraja na zakonsko določeni proceduri.
Jedro vseh pripravljajočih se sprememb, ki jih omenjate, brez dvoma predstavlja nov akt o organizaciji in (vsaj predpostavljam) tudi o sistemizaciji delovnih mest, kajti brez nove sistemizacije predvidene odpovedi pogodb o zaposlitvi s ponudbo nove niso izvedljive. Samo morebitna nova sistemizacija namreč po veljavni zakonodaji omogoča takšen »manever«, ki je po mojem mnenju sicer nesprejemljiv, a žal zaenkrat »zakonit«. Določbe splošnih aktov o variabilnem nagrajevanju in o napredovanju, ki jih omenjate, in za katere je po 95. členu ZSDU predvideno predhodno soglasje sveta delavcev, pa so logično prav tako v celoti vezane na novo sistemizacijo.
Zakon prav glede omenjenega osnovnega akta, to je akta o sistemizaciji delovnih mest, predvideva postopek »skupnega posvetovanja«, ki svetu delavcev v konkretnem primeru omogoča, da si vzame potreben čas za temeljit razmislek tudi o predlaganih novostih v aktih, ki urejajo kriterije za določanje delovne uspešnosti in za napredovanje delavcev. Svet delavcev naj torej zahteva striktno spoštovanje določbe drugega odstavka 91. člena ZSDU, po kateri mora delodajalec predlagano novo sistemizacijo svetu delavcev predložiti na vpogled najmanj 30 dni pred sprejetjem, rok za predlagano skupno posvetovanje o njej pa je najmanj 15 dni pred sprejetjem. Če delodajalec tega ne stori, ima svet delavcev t.i. pravico veta (začasno zadržanje odločitve delodajalca) po 98. členu ZSDU. Svet delavcev ima torej za proučitev vseh v vprašanju omenjenih aktov na razpolago najmanj 30 dni, kajti zahtevano soglasje k novemu plačnemu modelu in modelu napredovanja, ki temeljita na novi sistemizaciji, lahko sicer svet delavcev pred tem rokom utemeljeno zavrne že iz povsem formalnih razlogov, dokler sistemizacija ni sprejeta po predpisanem postopku. Morebitne odpovedi pogodb o zaposlitvi s predvidenim datumom, navedenim v vprašanju, na podlagi »nove« sistemizacije pa, upoštevaje povedano, zato seveda ne pridejo v poštev.
Kakšni bi bili lahko drugi »utemeljeni razlogi« za zavrnitev soglasja sveta delavcev k novemu plačnemu modelu in sistemu napredovanja, pa je težko reči. Zakon glede tega ne postavlja nikakršnih pogojev (tako kot jih, na primer, postavlja glede soglasja sveta delavcev k zmanjšanju števila delavcev po 2. odstavku 96. člena ZSDU). Zato pač lahko zavrnete soglasje v vsakem primeru, ko se z vsebino določenih predlaganih rešitev ne strinjate z vidika interesov zaposlenih. Opozarjam pa vas, da mora svet delavcev v vsakem primeru morebitno zavrnitev soglasja tako ali drugače utemeljiti, in sicer zato, da je v primeru morebitne zavrnitve soglasja mogoče iskati ustrezne rešitve iz dane situacije. Delodajalec ima namreč v primeru zavrnitve soglasja s strani sveta delavcev načeloma na razpolago več možnosti, in sicer lahko:
· umakne predlog odločitve in je ne preprosto tudi ne »obnovi«, ker za to nima posebnega interesa, čeprav je ureditev konkretnega vprašanja morda še kako v interesu delavcev,
· spremeni predlog odločitve v skladu s pripombami sveta delavcev in jo v novi vsebini svetu delavcev še enkrat predloži v soglasje, ali pa
· se s svetom delavcev spusti v »klasična« pogajanja glede konkretnih spornih rešitev.
Bistveno je torej, da svet delavcev svojo morebitno zavrnitev utemelji tako, da se lahko na podlagi tega delodajalec odloči za eno od navedenih možnosti. Morebitna zavrnitev soglasja sveta delavcev brez kakršne koli obrazložitve, ki je sicer formalno prav tako možna, pa v bistvu lahko pomeni popolno »zaprtje vrat« za nadaljnje iskanje obojestransko sprejemljivih kompromisnih rešitev, kar je lahko v določenih primerih (če je takšna ali drugačna ureditev konkretnega vprašanja v vsakem primeru potrebna) v bistvu tudi v nasprotju z dejanskimi interesi zaposlenih.