← Nazaj na vprašanja

Sodelovanje z delodajalcem

Svet delavcev in sistemizacija delovnih mest

Podatki o odgovoru
Avtor odgovora
dr. Mato Gostiša
Spletni zapis
21. 11. 2026
Vsebinski pregled
Datum pregleda ni evidentiran.
Vir
Industrijska demokracija 6-7/2007, str. 50–51

Datum spletnega zapisa ni nujno datum nastanka strokovnega mnenja. Pri uporabi upoštevajte okoliščine vprašanja in poznejše spremembe predpisov.

VPRAŠANJE

V podjetju se pripravlja nov sistem ocenjevanja delovnih mest po zahtevnosti. V ta namen pa se pripravlja tudi sprememba že obstoječe sistemizacije, tudi plačilni razredi, in sicer s pomočjo zunanje svetovalne firme, ki se s tem ukvarja. V obeh primerih nas zanima vloga sveta delavcev, ker trenutno s strani delodajalca o tem nimamo nobenih podatkov.

ODGOVOR STROKOVNJAKA

Vrednotenje konkretnih delovnih mest, predvsem ustrezna metodologija za to vrednotenje, načeloma ni materija sistemizacije delovnih mest, ampak mora biti materija podjetniške kolektivne pogodbe, ki jo skleneta sindikat in delodajalec, svet delavcev pa naj bi skladno s priporočili stroke v teh pogajanjih sodeloval na delojemalski strani in skupaj s sindikatom oblikoval pogajalsko skupino. Seveda pa je nujna podlaga za izvedbo konkretnega vrednotenja posameznih delovnih mest in njihovo razvrščanje v plačilne razrede lahko le ustrezna sistemizacija delovnih mest.

Formalno gledano je v zvezi s sistemizacijo delovnih mest v skladu z določbo 94. člena ZSDU potrebno predhodno skupno posvetovanje delodajalca s svetom delavcev. V praksi pa se vključenost sveta delavcev v pripravo in sprejemanje tega organizacijskega akta izvaja precej različno od podjetja do podjetja. V “boljših” (bolj participativnih) podjetjih je svet delavcev ustrezno vključen v vse faze nastajanja sistemizacije delovnih mest. Tako je vsaj en član strokovne komisije ali drugega delovnega telesa, ki pripravlja sistemizacijo, tudi predstavnik sveta delavcev, pristop k pripravi opisov del in drugih elementov sistemizacije pa je takšen, da za vsako konkretno delovno mesto pri tem sodeluje(jo) tudi zaposleni, ki dela(jo) na tem delovnem mestu in najbolje poznajo njegovo dejansko vsebino in zahtevnost.

V fazi obravnave predloga sistemizacije v obliki skupnega posvetovanja pa svet delavcev predvsem:

· predhodno zbira morebitne pripombe in pomisleke iz “baze” (preko svojih članov iz različnih delovnih sredin) ter jih skuša uveljaviti pri delodajalcu in doseči ustrezne izboljšave;

· preverja, ali ima akt o sistemizaciji vse tiste elemente, ki naj bi jih po priporočilih stroke imel, oziroma preverja primernost vsebine celotnega akta o sistemizaciji.

Glede slednjega naj samo na kratko povzamem nekatera temeljna priporočila stroke:

Kar zadeva vsebino sistemizacije, je predvsem treba jasno ločiti med »obvezno oziroma nujno« in »priporočljivo« vsebino sistemizacije delovnih mest. Vsekakor pa pod pojem sistemizacija (ne glede na ožjo ali širšo vsebino) ne sodi metodologija za vrednotenje in samo vrednotenje delovnih mest – to je predmet podjetniške kolektivne pogodbe, pri čemer je sistemizacija samo podlaga za vrednotenje delovnih mest.

Nobenega dvoma ni, da je sistemizacija delovnih mest po določilih zakona o delovnih razmerjih (ZDR) v bistvu obvezen organizacijski splošni akt v smislu 1. odstavka 8. člena citiranega zakona, pri čemer pa ni nujno, da se tako tudi imenuje. Zakon namreč naziva »sistemizacija delovnih mest« ne uporablja neposredno, tako da je naziv tega splošnega akta lahko tudi drugačen. Ker pa je po našem mnenju vsebinsko povsem primeren in v praksi tudi že nekako udomačen, ni videti razlogov, da ga ne bi v enaki obliki uporabljali tudi v strokovnih tekstih.

Trditev, da gre za obvezen organizacijski splošni akt pri vsakem delodajalcu (razen pri manjšem, to je pri delodajalcu z 10 ali manj zaposlenimi delavci), je utemeljena s kogentno določbo 2. odstavka 20. člena ZDR, ki pravi: »Delodajalec je dolžan s splošnim aktom določiti pogoje za opravljanje dela na posameznem delovnem mestu. Obveznost iz prejšnjega stavka ne velja za manjše delodajalce.« Ta določba pa je naprej tesno povezana še z določbo 1. odstavka 23. člena ZDR, ki zahteva navedbo pogojev za opravljanje dela v javni objavi prostih delovnih mest, ter z določbo 3. alinee 1. odstavka 29. člena ZDR, ki navaja »naziv delovnega mesta oziroma podatke o vrsti dela s kratkim opisom dela« kot obvezno sestavino pogodb o zaposlitvi.

Upoštevajoč zgoraj citirane določbe ZDR bi torej kot obvezne oziroma nujne sestavine sistemizacije delovnih mest lahko opredelili:

· naziv posameznega delovnega mesta oziroma podatke o vrsti dela,

· (kratek?) opis dela,

· pogoje za opravljanje dela na posameznem delovnem mestu.

Priznati je treba, da se v zvezi navedeno obvezno oziroma nujno vsebino sistemizacije delovnih mest odpira vrsta vprašanj, ki jih bo morala tako ali drugače rešiti šele praksa. Predvsem ni povsem jasno, kateri »podatki o vrsti dela« so lahko alternativa nazivu delovnega mesta (v pogodbi o zaposlitvi), kaj pravzaprav pomeni »kratek opis dela« v pogodbi o zaposlitvi (bo torej potreben širši in ožji opis dela v okviru sistemizacije?), kaj vse sodi med »pogoje za opravljanje dela« (vsaj minimalne) in tako naprej.

Kakorkoli že, pri oblikovanju sistemizacije delovnih mest je vsekakor smiselno upoštevati tudi priporočila stroke, ki pa se ne omejujejo zgolj na minimum zakonsko obveznih sestavin, ampak izhajajo iz vprašanja kaj je »koristna« vsebina tega splošnega akta. Pri tem je treba upoštevati različne vidike tega akta oziroma namene, katerim naj bi ta akt služil. Stroka v tem smislu opozarja zlasti na organizacijski vidik, vidik vodenja kadrovskih procesov, motivacijski vidik, vidik varovanja zdravja in varnosti pri delu in podobno. V ta namen se v stroki priporočajo zlasti naslednje sestavine sistemizacije delovnih mest pri opisovanju delovnih mest (po I. Kejžar):

A. PODATKI ZA IDENTIFIKACIJO DELOVNEGA MESTA

1. Organizacijska enota,

2. Naziv delovnega mesta,

3. Šifra delovnega mesta,

B. ORGANIZACIJSKO - TEHNIČNI PODATKI O DELOVNEM MESTU

1. Opis nalog oziroma opravil,

2. Namen oziroma ključna vloga delovnega mesta,

3. Čas trajanja aktivnosti delovnega mesta,

4. Organizacijske povezave in komunikacije – notranje in zunanje,

5. Pristojnosti, Odgovornosti: strokovna – za delovne rezultate, organizacijska – za vodenje, materialna – za delovna sredstva in predmete dela,

6. Sredstva in predmeti dela: delovna sredstva (stroji, naprave, orodja), predmeti dela (materiali, surovine, polizdelki),

7. Delovni pogoji, v katerih se delo opravlja (vplivi delovnega okolja, psiho-socialno okolje),

8. Posebne obremenitve,

9. Varstvo pri delu,

C. KADROVSKI PODATKI O DELOVNEM MESTU

1. Poklic (vrsta in stopnja strokovne izobrazbe),

2. Funkcionalna oziroma dopolnilna znanja – zahtevana in želena,

3. Delovne izkušnje,

4. Telesne dejavnosti, ki jih zahteva delo,

5. Psihofizične sposobnosti (splošne in specifične),

6. Osebnostne zahteve (značilnosti),

7. Druge osebne značilnosti delavca za delo: starost, dopustna invalidnost, itd.).

ZSDS · Svet delavcev in sistemizacija delovnih mest
https://zsds.si/vprasanje-in-odgovor/svet-delavcev-in-sistemizacija-delovnih-mest/