VPRAŠANJE
Pri nas so v teku priprave na statusno preoblikovanje družbe iz delniške družbe (d.d.) v družbo z omejeno odgovornostjo (d.o.o.). Zanima nas, ali ima takšno preoblikovanje lahko kakšne negativne učinke na trenutni soupravljalski status zaposlenih in kakšne?
ODGOVOR STROKOVNJAKA
Statusno preoblikovanje družbe iz d.d. v d.o.o. ima običajno, ne pa nujno, za posledico tudi ukinitev nadzornega sveta ali upravnega odbora kot organa delniške družbe, v katerem so po zakonu udeleženi tudi predstavniki delavcev, in posledično bistveno zmanjšanje vpliva delavcev na upravljanje družbe prek tega pomembnega »kanala«. Če bo šla torej stvar v to smer, je najbolje, da se že v fazi priprav na to preoblikovanje kot svet delavcev pravočasno angažirate za to, da se tudi v okviru bodoče d.o.o. zagotovi ustrezen vpliv zaposlenih v omenjenem smislu. In sicer:
- bodisi tako, da se tudi v novi d.o.o. ohrani nadzorni svet kot poseben organ upravljanja (ZGD namreč odločitev o tem v celoti prepušča konkretni družbeni pogodbi, tako da lahko ta organ obstaja tudi v d.o.o-jih),
- bodisi tako, da se z novo družbeno pogodbo zagotovi ustrezno predstavništvo v kateremkoli drugem organu nove d.o.o., ki bo opravljal med drugim tudi nadzorno funkcijo,
- ali pa vsaj tako, da se predvidijo dodatne obveznosti delodajalca glede predhodnega obveščanja in posvetovanja s svetom o vseh ključnih odločitvah skupščine d.o.o. v knjigo sklepov te nove »enoosebne«družbe.
Načeloma je torej ključnega pomena ureditev tega vprašanja v bodoči (ustanovitveni) družbeni pogodbi d.o.o. Vendar pa je potrebno opozoriti, da se takšno statusno preoblikovanje – v nasprotju z logiko in pričakovanji – ne izvede v obliki sprejetja nove družbene pogodbe namesto prejšnjega statuta d.d., ampak kar v obliki sklepa skupščine d.d. o preoblikovanju, pri čemer pa vprašanje konkretnih organov upravljanja bodoče d.o.o. ni nujna sestavina tega sklepa (to se lahko uredi z družbeno pogodbo tudi po že opravljenem formalnem preoblikovanju). Določba Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1), ki to ureja, se glasi: 648. člen
(1) Delniška družba, ki ima manj kot 50 delničarjev, se lahko preoblikuje v družbo z omejeno odgovornostjo na podlagi sklepa skupščine, če izpolnjuje vse pogoje za ustanovitev družbe z omejeno odgovornostjo.
(2) Sklep o preoblikovanju mora sprejeti večina, ki vključuje najmanj devet desetin osnovnega kapitala. Pri izračunu kapitalske večine se od osnovnega kapitala odštejejo lastne delnice. Statut delniške družbe lahko določi tudi višjo kapitalsko večino in druge zahteve.
(3) Objava preoblikovanja je kot predmet dnevnega reda pravilna le, če ji je priložena izjava družbe, s katero se tistim delničarjem, ki preoblikovanju nasprotujejo, z zapisnikom ponudi, da bo pridobila njihove, s preoblikovanjem nastale poslovne deleže za primerno denarno odpravnino.
(4) V sklepu se določi firma družbe in opredelijo druge značilnosti, ki so nujne za preoblikovanje.
(5) Znesek osnovnih vložkov je lahko določen drugače od najmanjšega emisijskega zneska delnic. Če se nominalni znesek poslovnih deležev določi drugače od najmanjšega emisijskega zneska delnic, mora to odločitev potrditi vsak delničar, ki ne more sodelovati glede na skupni najmanjši emisijski znesek svojih delnic. Soglasje mora biti potrjeno v obliki notarskega zapisa.
Zato je bistvenega pomena, da že pred skupščino d.d., ki naj bi odločala o statusnem preoblikovanju v d.o.o., z ustreznimi dogovori s poslovodstvom rešite vsa ta vprašanja bodočega sistema soupravljanja prek organov družbe in zahtevate, da se ti dogovori izrecno zapišejo tudi v sklep o preoblikovanju. Kajti kasneje, ko bo sedanji NS že ukinjen, se lahko zgodi, da na kaj takega lastniki ne bodo več pristali, ampak bodo sprejeli družbeno pogodbo, v kateri te možnosti ne bodo opredeljene, vi pa ne boste imeli več nobenega inštrumenta za vpliv na njeno vsebino. Glede zakonskih pristojnosti in načina dela sveta delavcev samega pa med d.d. in d.o.o. ni nobenih razlik. Obravnavano preoblikovanje na ta del soupravljanja zaposlenih torej nima nobenega negativnega vpliva, sprememba se nanaša le na uresničevanje soupravljanja prek organov družb.