VPRAŠANJE
Sindikat oporeka zakonitosti postopka oblikovanja predloga za delavskega direktorja na svetu delavcev, ker svet delavcev ni upošteval njegovega prepozno (po roku. ki ga je določil svet delavcev) posredovanega predloga kandidata. Zato namerava sprožiti postopek za reševanje spora pred arbitražo, ki jo določa dogovor med sindikatom in svetom delavcev v podjetju, čeprav poslovnik sveta delavcev postopka za imenovanje delavskega direktorja podrobneje ne ureja (oba akta prilagamo). Ali je takšna arbitraža po vašem mnenju pristojna za reševanje tovrstnih sporov?
ODGOVOR STROKOVNJAKA
Po določbi 4. člena konkretnega dogovora o medsebojnih razmerjih pri uresničevanju interesov delavcev, ki sta ga sklenila svet delavcev in sindikat, pride morebitno oblikovanje arbitraže za rešitev medsebojnih sporov v poštev »v primeru nejasnosti, v čigavo pristojnost oziroma delovno področje spada konkretna zadeva«. Takšnih nejasnosti v danem primeru ne more biti, kajti pristojnost za oblikovanje predloga za imenovanje delavskega direktorja je določena neposredno z zakonom. Pri tem pa zagotovo ni nobenih pravnih dilem o tem, da je omenjeno vprašanje v pristojnosti sveta delavcev, ne sindikata.
Arbitraža po 4. členu zgoraj navedenega dogovora torej nikakor ne more reševati konkretnega spora, kajti v bistvu ne gre za spor o delovnih področjih med svetom delavcev in sindikatom. Bistvo spora je namreč v vprašanju, ali je svet delavcev pri oblikovanju predloga za imenovanje delavskega direktorja eventualno kršil pravila postopka ali ne, kar pa seveda ne sodi v pristojnost tovrstnih arbitraž.
Po pregledu priložene dokumentacije ocenjujem, da so tokratni zapleti na relaciji med svetom delavcev in sindikatom prvenstveno posledica skopih in precej pomanjkljivih poslovniških določil o postopku imenovanja delavskega direktorja. Na podlagi sedanjega določila 16. člena vašega poslovnika sveta delavcev, ki ne ureja podrobneje niti postopka, niti rokov za izvedbo posameznih aktivnosti (npr. za posredovanje mnenja sindikata) v postopku imenovanja delavskega direktorja, bi v danem primeru vsekakor težko govorili o kakršnikoli formalni kršitvi poslovnika s strani sveta delavcev. Zato pravno gledano tudi ni pogojev za morebitno razveljavitev izvedenega postopka, ampak bi veljalo pozitivno energijo sedanjih nesoglasij med svetom delavcev in sindikatom usmeriti predvsem v pripravo ustreznih sprememb in dopolnitev določil poslovnika sveta delavcev, s katerimi bi se vsaj v bodoče izognili podobnim sporom glede »primernega« postopka imenovanja delavskega direktorja v vašem podjetju. Zakon namreč »interno« ureditev tega postopka v celoti prepušča avtonomni odločitvi sveta delavcev.