VPRAŠANJE
Svet delavcev je dobil od uprave akt o sistemizaciji, opise del za posamezna delovna mesta pa samo »na vpogled« – brez možnosti odnašanja iz pisarne referentke in kopiranja. Vodje so podali cel kup pripomb na novosistemizirana delovna mesta, saj 15 starih delovnih mest v novi sistemizaciji ni več, vendar pripomb ni nihče upošteval. Skratka, imamo občutek, da je vse narejeno samo«na pol« in da svet delavcev ni dobil dokončnega gradiva. Kaj lahko v takšnem primeru ukrenemo? Ali ima svet delavcev pravico izvedeti, zakaj določenih mest ni več? Skrbi nas tudi, ker je akt o organizaciji šele v pripravi, in ga – čeprav sta oba akta vsebinsko tesno povezana – v zvezi z obravnavo sistemizacije nismo dobili niti na vpogled. Dobili pa smo tolmačenje, da akt o organizaciji ni stvar sveta delavcev.
ODGOVOR STROKOVNJAKA
1. Kar zadeva zakonske pristojnosti sveta delavcev v danem primeru, je treba poudariti naslednje:
Akta o notranji organizaciji družbe in o sistemizacija delovnih mest sta že po logiki stvari neločljivo povezana celota. Seveda pa delodajalca ni mogoče prisiliti, da ju bo dejansko tako obravnaval in sprejemal v medsebojni povezavi. Ne glede na to pa velja, da ima svet delavcev po zakonu določene pristojnosti pri sprejemanju obeh.
Akt o organizaciji v bistvu pomeni “organizacijo proizvodnje” v smislu določbe 89. člena ZSDU, zaradi česar je kakršne koli spremembe tega akta treba obravnavati kot “spremembe v organizaciji proizvodnje”, glede katerih mora delodajalec po navedeni določbi obveščati svet delavcev – in sicer predhodno (glej določbo 90. člena), kar pomeni, da ima svet delavcev možnost izraziti svoje mnenje ter podati morebitne pripombe in predloge pred dokončnim sprejetjem tega akta. Takšno predhodno obveščanje se torej v bistvu vsebinsko že precej približuje t. i. skupnemu posvetovanju (kot nekoliko višji stopnji »participativnosti«).
Sistemizacija, katere neločljivi sestavni del (oziroma vsaj obvezna priloga) so seveda tudi konkretni opisi delovnih mest, pa je po izrecni določbi 94. člena predmet obveznega predhodnega skupnega posvetovanja delodajalca s svetom delavcev. 2.
Če je delodajalec svetu delavcev posredoval le “goli” akt o sistemizaciji brez opisov delovnih mest, se na podlagi povedanega šteje, da mu ni posredoval vseh “potrebnih informacij” za skupno posvetovanje v smislu določbe 2. odstavka 90. člena ZSDU, kar pomeni, da ni izpolnil zakonskih pogojev za izvedbo skupnega posvetovanja. Zgolj možnosti “zaupnega” vpogleda posameznih članov SD v opise delovnih mest seveda ni mogoče šteti kot “posredovanja potrebnih informacij”, brez katerih pa seveda svet delavcev ne more oblikovati svojega stališča, katerega naj bi preko skupnega posvetovanja skušal potem “uskladiti” s stališčem delodajalca (92. člen ZSDU).
Iz teh razlogov ni možno izvesti skupnega posvetovanja v smislu določil zakona (91. do 94. člen), brez katerega pa skladno z omenjenimi določili delodajalec sistemizacije ne more veljavno sprejeti. Kolikor bi torej delodajalec skušal sklicati skupno posvetovanje s svetom delavcev o novi sistemizaciji brez predhodnega posredovanja celovitih informacij (torej brez konkretnega opisa delovnih mest), mora svet delavcev izvedbo takšnega posvetovanja iz tega razloga zavrniti. Če bi delodajalec sprejel sklep o sprejetju in uveljavitvi nove sistemizacije brez izvedenega predhodnega posvetovanja s svetom delavcev, pa mora svet delavcev nemudoma (v 8 dneh od dneva, ko je za to izvedel) uporabiti t. i. pravico veta po 98. členu ZSDU. To Vprašanje iz prakse: Ali bom s pridobljeno višjo stopnjo izobrazbe napredoval/a?
V praksi so pogoste situacije, ko se zaposleni želi izobraževati oziroma »študirati ob delu«. Po zaključku študija se velikokrat zgodi razočaranje, ko delodajalec takega zaposlenega ne nagradi bodisi v obliki napredovanja bodisi v obliki višje plače. Zato se velikokrat postavlja vprašanje, ali ima zaposleni do tega pravico. Odgovor je odvisen predvsem od tega, kaj se je zaposleni pred začetkom študija dogovoril z delodajalcem. Če je delodajalec zaposlenega napotil na izobraževanje (in tudi plačal vse stroške) ter se zavezal, da po zaključku študija sledilo bodisi napredovanje bodisi plača, je ob izpolnjevanju vseh ostalih pogojev, do tega tudi upravičen. V nasprotnem primeru, torej če dogovora oziroma zaveze s strani delodajalca ni, potem do tovrstnih pravic zaposleni ni upravičen. Pomembno je torej, kaj je dogovorjeno v pogodbi o izobraževanju, ki jo praviloma skleneta zaposleni in delodajalec. pomeni, da mora s svojim sklepom začasno zadržati uveljavitev nove sistemizacije in hkrati sprožiti arbitražni spor.
Uveljavitev nove sistemizacije delovnih mest mimo sveta delavcev torej načeloma ni možna in predlagam vam, da ste glede tega čim bolj dosledni, vključno z uporabo (po potrebi seveda) omenjene pravice veta. Sistemizacija je namreč eden najpomembnejših aktov s področja delovnih razmerij, ki neposredno vpliva na plačni sistem in izvrševanje številnih drugih pravic delavcev, zato – če svet delavcev “odpove” pri tem, bo tudi pri drugih pomembnejših vprašanjih težko uveljavil interese delavcev. 3.
Iz zgoraj navedenih razlogov predlagam, da svet delavcev novo sistemizacijo še posebej dobro preuči (pred tem naj ne daje nobenih mnenj in stališč). Po možnosti bi moral opraviti tudi predhodno širšo razpravo med zaposlenimi, jim dati možnost posredovanja pripomb k novim opredelitvam njihovih konkretnih delovnih mest ter te pripombe upoštevati pri usklajevanju z delodajalcem v okviru skupnega posvetovanja.