VPRAŠANJE
Do zapleta je prišlo, ko nam je uprava družbe začela izpodbijati legitimnost volitev.
Volitve smo namreč organizirali skupno za matično družbo (257 zaposlenih) in njeno hčerinsko družbo ( 36 zaposlenih). Hčerinska družba je invalidsko podjetje, ki pa ni niti lokacijsko, niti organizacijsko ločeno - delavci so namreč razporejeni po celotni proizvodnji matične družbe. Na kandidatni listi je bilo 18 kandidatov (2 iz hčerinske družbe); izvoljenih je bilo 9 (7 matična, 2 hčerinska družba). Uprava družbe meni, da bi morale biti volitve ločene za vsako družbo posebej in šele nato bi lahko sestavili skupni svet. Ali bodo potrebne nove volitve?
ODGOVOR STROKOVNJAKA
Strogo formalnopravno gledano ima žal uprava prav. Iz določil zakona o sodelovanju delavcev pri upravljanju (ZSDU) o oblikovanju, sestavi in izvolitvi sveta delavcev (8. do 51. člen) namreč izhaja, da se svet delavcev oblikuje za vsako posamezno družbo posebej, skladno z določili 73. do 77. člena pa se v kapitalsko povezanih družbah potem lahko oblikuje skupni svet delavcev kapitalsko povezanih družb. Tudi v vašem primeru obstajata dve ločeni družbi kot samostojni pravni osebi, ki imata v odnosu do sveta delavcev status delodajalca, pri čemer dejstvo, da sta v medsebojnem odvisnem razmerju (družba mati in družba hči) pravnoformalno ni relevantno. Gre za koncernsko obliko medsebojne povezanosti in prav za te primere naj bi veljale že omenjene določbe o skupnem svetu delavcev kapitalsko povezanih družb, ki ga ustanovijo sveti delavcev teh družb s posebnim dogovorom.
Dejstvo pa je, da so se v nekaterih podobnih družbah v praksi dogovorili za neposredno izvolitev skupnega sveta delavcev, ki pokriva delavce več medsebojno povezanih družb na način, kakršnega ste izbrali tudi vi. Rešitev se vsekakor zdi življenjska in smiselna, čeprav ni povsem skladna s črko zakona. Vendar pa je tak pristop v praksi izvedljiv le na podlagi poprejšnjega sporazuma z upravami vseh konkretnih družb, da bodo takšen skupni svet delavcev sprejemale kot legitimnega sogovornika in mu priznavale vse pravice, ki mu gredo po zakonu. Če takšnega sporazuma ni, pa uprava vsake izmed konkretnih družb, ki imajo v odnosu do njega vsaka zase status delodajalca, dejansko lahko, tako kot v vašem primeru, skupnemu svetu delavcev izpodbija legitimnost.
Edino, kar vam torej lahko priporočim, je to, da poskušate vsaj naknadno doseči zgoraj omenjeni sporazum z upravama. Pri tem je verjetno lahko najmočnejši argument predvsem to, da morebitne nove volitve objektivno skoraj zanesljivo niso v interesu tudi obeh družb – delodajalcev, kajti povezane so s precejšnjimi, a v danem primeru bolj ali manj nesmiselnimi stroški. Poleg tega je z njunega vidika lahko tudi kasnejši obstoj in delovanje dveh ločenih svetov delavcev bistveno dražja možnost, kajti vsakemu od njiju je treba po zakonu zagotoviti vse potrebne pogoje za delovanje.
Če s takšnim sporazumom ne boste uspeli, pa vam kljub vsemu ne bo preostalo drugega kot izpeljati nove volitve. Vztrajanje pri dosedanji rešitvi kljub izrecnemu nasprotovanju delodajalca je namreč popolnoma nesmiselno, kajti če vam bo striktno odrekal legitimnost še naprej, bo vsako vaše delovanje v smislu ZSDU onemogočeno, vaš obstoj brez kakršnihkoli pooblastil in pristojnosti pa nesmiseln.