← Nazaj na vprašanja

Volitve in mandati

Rok za izdajo sklepov volilne komisije po 30. in 34. členu ZSDU

Podatki o odgovoru
Avtor odgovora
dr. Mato Gostiša
Spletni zapis
20. 11. 2026
Vsebinski pregled
Datum pregleda ni evidentiran.

Datum spletnega zapisa ni nujno datum nastanka strokovnega mnenja. Pri uporabi upoštevajte okoliščine vprašanja in poznejše spremembe predpisov.

VPRAŠANJE

Določba 30. člena ZSDU pravi: »Ko volilna komisija prejme predloge kandidatov za člane sveta delavcev, v treh dneh preizkusi, če so pripravljeni v skladu s tem zakonom in če so bili pravočasno vloženi.« Določba torej govori o »predlogih (v množini), iz česar bi bilo mogoče sklepati, da jih volilna komisija preizkusi šele po izteku 21-dnevnega kandidacijskega roka, ko ima zbrane vse predloge. Po drugi stran pa 34. člen istega zakona v drugem odstavku določa: »Sklep o zavrnitvi oziroma o ugotovitvi skladnosti z zakonom mora volilna komisija izdati najpozneje v treh dneh po tem, ko je bil predlog kandidatov za člane sveta delavcev vložen; če je bil predlog dan v dopolnitev, pa po preteku roka za dopolnitev.« Iz tega izhaja, da naj bi se morala volilna komisija že med samim tekom omenjenega 21-dnevnega roka v roku treh dni sestati vsakič, ko prejme kak predlog kandidata – torej v skrajnem primeru lahko tudi glede vsakega posameznega predloga posebej, kar ni ravno stroškovno racionalno, pa tudi objektivno razmeroma težko izvedljivo. Katera od obeh možnih razlag zakona je pravilna?

ODGOVOR STROKOVNJAKA

Dilema je vsekakor res precej zapletena, odgovor pa delikaten. Po eni strani je namreč zlasti določba 2. odstavka 34. člena ZSDU (»Sklep o zavrnitvi oziroma o ugotovitvi skladnosti z zakonom mora volilna komisija izdati najpozneje v treh dneh po tem, ko je bil predlog kandidatov za člane sveta delavcev vložen… .«) po črki popolnoma jasna in nedvoumna, tako da načeloma sploh niti ne bi niti smela biti predmet poskusa kakršnegakoli »interpretiranja«. Po drugi strani pa je vseeno v določeni kontradikciji z določbo 30. člena istega zakona in hkrati, kot rečeno, z vidika potreb prakse vsebinsko precej »neracionalna«, tako da nekako nasprotuje splošnemu pravnemu načelu »lex semper intendit, quod convenit rationi« (zakon vedno namerava tisto, kar ustreza razumnemu preudarku).

Po logiki stvari bi bilo namreč – skladno z načelom želene racionalnosti postopkov (predvsem v smislu nepovzročanja nepotrebnih stroškov delodajalcu, tj. v danem primeru stroškov s sestajanjem volilne komisije) – povsem dovolj, če bi se volilna komisija glede teh odločitev sestala šele po poteku 21-dnevnega kandidacijskega roka. Glede na to, da imajo predlagatelji v vsakem primeru zagotovljen tridnevni rok za morebitno odpravo formalnih pomanjkljivosti svojih predlogov ter osemdnevni rok za pritožbo na pristojno sodišče zoper morebitni zavrnilni sklep volilne komisije, ni videti smiselnih razlogov, zaradi katerih bi bile lahko v omenjenem primeru kakorkoli kršene njihove pravice oziroma interesi. A citirana določba 2. odst. 34. člena izrecno govori o tem, da mora volilna komisija o konkretnih vprašanjih odločiti najkasneje v treh dneh od vložitve predloga«, kar zahteva njeno promptno sestajanje ob vložitvi vsakega izmed predlogov kandidatov. Ob gramatikalni razlagi te določbe pridemo celo do tega, da niti »potrjene« kandidatne liste volilna komisija ne bi mogla objaviti naenkrat, tj. po zaključku kandidacijskega postopka, temveč bi morala potrjeno kandidaturo vsakega kandidata posebej objaviti že v treh dneh po njeni vložitvi, kar je izrazito nelogično.

Ker je vendarle treba pri takšni ali drugačni interpretaciji in uporabi zakona vedno zasledovati dejanski namen zakonodajalca, se je treba v danem primeru predvsem vprašati, ali bi morebitna »zamuda« volilne komisije pri objavi sklepa o zavrnitvi oziroma potrditvi posamične kandidature (če bi torej volilna komisija ta sklep sprejela in objavila šele po zaključku kandidacijskega postopka, ne pa, kot zahteva zakon, v treh dneh od vložitve) pomenila »bistveno« kršitev volilnega postopka v smislu določbe 53. člena ZSDU, zaradi katere lahko sodišče razveljavi volitve v celoti? Glede na gornjo ugotovitev, da imajo predlagatelji v vsakem primeru zagotovljene ustrezne pravice, po mojem mnenju ne bi šlo za takšno kršitev, ker ta sama po sebi ne more vplivati na zakonitost in pravilnost volitev oziroma na njihov izid. Zato bi osebno predlagal volilni komisiji, da glede predmetnega vprašanja ravna skladno z načelom racionalnosti in da o vseh predlogih kandidatov odloča naenkrat, in sicer šele po preteku 21-dnevnega kandidacijskega roka.

To priporočilo pa seveda velja le v primeru, če je bil datum volitev določen tako, da je še dovolj časa, da se morebitni sporni primeri v kandidacijskem postopku (vključno z morebitnimi sodnimi postopki) zaključijo še pred samim volilnim glasovanjem. A če je bil datum volitev določen znotraj zakonsko določenih okvirov, tj. najmanj 60 in največ 90 dni pred potekom mandata sedanjemu svetu delavcev, glede tega ni posebnih bojazni. Kolikor bi se odločanje o posameznem predlogu kandidatov morda »sodno« zakompliciralo, pa verjetno tudi morebitna nekaj dni zgodnejša odločitev volilne komisije v tem pogledu ne bi ničesar rešila.

ZSDS · Rok za izdajo sklepov volilne komisije po 30. in 34. členu ZSDU
https://zsds.si/vprasanje-in-odgovor/rok-za-izdajo-sklepov-volilne-komisije-po-30-in-34-clenu-zsdu/