VPRAŠANJE
Prosimo vas za tolmačenje:
1. Šeste alineje 94. člena ZSDU (»zmanjšanje števila delavcev«) v povezavi z zadnjim odstavkom navedenega člena (»Za večje število delavcev se šteje 10 % vseh delavcev v družbi«). Naša kadrovska služba namreč vztraja pri razlagi, da navedena šesta alineja velja samo za večje število delavcev, medtem ko za enega, dva itd. delavcev ne velja.
2. Druge alineje istega člena (»sistemizacija delovnih mest«), in sicer, kaj je razumljeno pod sistemizacijo delovnih mest – ali samo pravilnik o sistemizaciji ali tudi opisni listi, ter kaj vse v zvezi s tem mora delodajalec posredovati svetu delavcev. Zanima nas tudi, ali so člani sveta delavcev dolžni sodelavcev posredovati opisne liste v pregled in posredovanje pripomb, ali ne.
ODGOVOR STROKOVNJAKA
1. Na prvo vprašanje, ki je zelo pogosto, je bilo na tem mestu že večkrat obširneje odgovorjeno, zato naj povzamemo le bistvo odgovora, in sicer: tako vsebinsko kot pravno gledano zgoraj navedena razlaga ni pravilna, kajti predmet skupnega posvetovanja mora biti po zakonu »kakršnokoli« zmanjšanje števila delavcev. Vsebinsko gledano je bistvo te določbe v tem, da mora svet delavcev v postopku odpusta (tudi če gre za enega samega delavca) preveriti, ali je ta odpust utemeljen z dejanskim zmanjšanjem obsega dela, ali pa gre zgolj za »optimizacijo« poslovnih procesov, ki lahko povzroči pretirano in ergonomsko nedopustno preobremenitev preostalih delavcev, na katere so prenesene dotedanje naloge odpuščenih. Strogo pravno gledano pa je treba opozoriti, da določba šeste alineje prvega odstavka 94. člena govori izključno samo o »zmanjšanju števila delavcev«, ne pa o zmanjšanju »večjega« števila delavcev. Zato je določba drugega odstavka tega člena, ki pojasnjuje, kdaj se šteje, da gre za »večje število delavcev«, v zvezi s tem povsem brezpredmetna in ni jasno, po kakšni pravni logiki jo je sploh mogoče kakorkoli vpletati v razlago konkretnega vprašanja. Takšna razlaga dela zakonu silo. Očitno je namreč, da se določba nanaša le na tretjo (»razporejanje večjega števila delavcev izven družbe«) in četrto (»razporejanje večjega števila delavcev iz kraja v kraj«) alinejo prvega odstavka tega člena in da jo je mogoče uporabljati le za ta dva primera, z drugimi alinejami iz prvega odstavka pa nima popolnoma nobene zveze. Poleg tega pa je treba vedeti, da gre pri tej določbi (drugega odstavka 94. člena) tudi sicer za pravni anahronizem, ki izvira iz časov (tj. iz 90-ih let prejšnjega stoletja), ko je takratni zakon o delovnih razmerjih na ta način določal pojem »večjega« števila delavcev, medtem ko veljavni ZDR-1 to, kot vemo, definira povsem drugače.
2. Da s »sistemizacijo delovnih mest« ni mišljen samo pravilnik o sistemizaciji s svojimi splošnimi določbami, ampak tudi konkretni opisi vsebine dela posameznega delovnega mesta ter pogojev za njegovo opravljanje glede na zahtevnost (izobrazba, izkušnje itd.), ki so običajno tudi priloga (in s tem integralni sestavni del pravilnika) jasno izhaja iz določil 22., 25. in tretje alineje prvega odstavka 31. člena ZDR-1. Stroka pa glede na namen tega akta, ki naj bi sicer predstavljal podlago tako za plačni sistem kot za kadrovanje, razporejanje, izobraževanje in napredovanje ter razvoj kadrov itd., seveda priporoča še druge sestavine sistemizacije. Akt o sistemizaciji brez t. i. opisnih listov torej (tudi če nosi tak naziv) ni »sistemizacija« v smislu druge alineje 94. člena ZSDU, pošiljanje takšnega akta svetu delavcev v obravnavo pa je popoln logični in pravni nesmisel. S tem ni mogoče izpolniti dolžnosti delodajalca po omenjenem členu ZSDU glede na njegov temeljni namen, ampak gre za očitno formalistično izigravanje zakona in dolžnosti delodajalca po tem zakonu.
3. Zakon neposredno ne predpisuje dolžnosti sveta delavcev, da pred obravnavo sistemizacije in skupnim posvetovanjem z delodajalcem o njej posreduje opisne liste v pregled in posredovanje pripomb tudi delavcem. Je pa to vsekakor priporočljivo, kajti vsak delavec najbolje pozna specifike svojega dela in lahko najbolj konstruktivno prispeva k najustreznejši sistemizaciji svojega delovnega mesta. Osebno torej menim, da se svet delavcev ne bi smel opredeljevati do predlagane sistemizacije ali njenih sprememb, ne da bi prej opravil posvetovanje s konkretno prizadetimi delavci.