VPRAŠANJE
Pri nas smo začeli s poskusnim uvajanjem t. i. vitke proizvodnje, v kateri smo povezali določene operacije v skupek proizvodnih opravil, ki se spremljajo glede na število predanih artiklov na skladišče v odvisnosti od porabljenih ur za ta opravila. Na ta način smo tudi določili predvideno ciljno produktivnost, ki je osnova za izplačevanje stimulacije. Problem pa se pojavi v zvezi z uresničevanjem dolžnosti članov sveta delavcev, ki »porabljajo« delovni čas za sestanke, komuniciranje z zaposlenimi, izobraževanja…, kar pa seveda pomeni manjko oddelanih ur in posledično padec produktivnosti na oddelku, iz katerega prihajajo, s tem pa slabo voljo sodelavcev. Delodajalec zagotavlja, da je izhodišča za predvideno doseganje plana (število porabljenih ur) dobil, ko je preračunal večletno obdobje, vključno s preteklimi sejami in drugimi odsotnostmi članov sveta delavcev. Kako torej v tem primeru v praksi zagotoviti nemoteno uresničevanje pravic in dolžnosti članov sveta delavcev med delovnim časom?
ODGOVOR STROKOVNJAKA
Povsem se strinjam z vami, da gre za pomemben problem, ki ga je treba ustrezno rešiti, preden se nov sistem nagrajevanja začne dokončno izvajati. Definitivno to namreč pomeni posredno obliko »oviranja ali onemogočanja opravljanja aktivnosti članov sveta delavcev«, ki po določbi 8. točke 107. člena ZSDU predstavlja prekršek, za katerega je predpisana globa v višini od 4.000 do 20.000 eurov za pravno osebo in od 1.000 do 2.000 eurov za odgovorno osebo pravne osebe. Jasno je namreč, da se kot člani sveta delavcev pod temi pogoji ne boste želeli izpostavljati v odnosu do svojih sodelavcev kot »rušilci« njihove produktivnosti in s tem »zniževalci« njihovih dohodkov, ampak se boste v tem primeru raje odrekli svojim zakonitim pravicam glede plačanih odsotnosti z dela, ki pa so po drugi strani nujne za normalno opravljanje teh funkcij.
To za začetek poudarjam predvsem zato, ker bo treba – če vam problema ne bo uspelo rešiti s poslovodstvom sporazumno – nujno angažirati inšpekcijo dela, kajti v nasprotnem lahko vse skupaj pripelje do popolne blokade dela sveta delavcev, kar pa bi bilo povsem nedopustno. Bojim se namreč, da vam glede na zapletenost primera, s katerim se tudi sam doslej še nisem srečal, neke univerzalno sprejemljive rešitve ne znam ponuditi. Lahko samo skupaj razmišljava o možnih rešitvah, a če te za poslovodstvo ne bodo sprejemljive, bo, kot rečeno, treba pač zahtevati intervencijo inšpekcije dela. Delodajalec je namreč tisti, ki mora tako ali drugače poskrbeti za to, da vam kot članom sveta delavcev zagotovi zakonite pogoje za normalno opravljanje soupravljalskih funkcij. A po mojem mnenju rešitev obstaja, pri čemer bi veljalo razmišljati predvsem v naslednji smeri:
Tako imenovanih izhodišč za doseganje plana oz. ciljne produktivnosti v danem primeru verjetno res ni moč izračunati drugače kot na podlagi preračuna večletnega obdobja, pri čemer je pretekle odsotnosti članov svetov delavcev zaradi opravljanja njihovih funkcij treba pač preprosto zanemariti. Ne nazadnje se tudi ne ve, iz katerih delov delovnega procesa, ki zdaj predstavljajo posamezne »skupke proizvodnih opravil«, so takrat izhajali posamezni člani sveta delavcev. Prav tako tudi ni moč ugotoviti, v kolikšni meri so posamezniki sploh koristili svoje zakonske pravice. Dvomim, da so bili vsi odstotni toliko, kolikor jim to omogoča zakon, denimo, 5 delovnih dni letno zaradi izobraževanj, samo v tem primeru pa bi bilo mogoče res »pravično« določiti sedanje ciljne produktivnosti. To bo torej moralo biti pač sistemsko zanemarjeno, kajti absolutne pravičnosti pri teh izračunih ciljne produktivnosti matematično tako ali tako ni mogoče zagotoviti v nobenem primeru, glede na to, da so tu potem še bolniške in druge odsotnosti, ki prav tako vplivajo na izračun, vendar jih niče ne more ustrezno upoštevati za nazaj, čeprav bolj močno vplivajo na ta izračun kot pa odsotnosti članov sveta delavcev. Itd.
Bistveno je torej doseči, da se bodo zakonsko upravičene odsotnosti članov sveta delavcev odslej ustrezno upoštevale (torej odštevale) pri ugotavljanju »tekoče (dejansko dosežene) produktivnosti«, konkretno pri številu ur, ki so podlaga za izračun produktivnosti glede na število predanih artiklov. Z drugimi besedami, število »plačanih« delovnih ur, ki bodo podlaga za izračun dejanske produktivnosti, je treba preprosto »zmanjšati« za tiste ure, ki so jih v zakonsko dopustnih okvirih porabili člani sveta delavcev za svoje zakonsko predvidene aktivnosti. S tem bo vpliv teh odsotnosti iz delovnega procesa na doseženo produktivnost v celoti »nevtraliziran«. Formula za ugotavljanje dejansko dosežene produktivnosti (v primerjavi s ciljno) bi se torej morala glasiti:
»Dejansko dosežena produktivnost = število predanih artiklov: (deljeno z) število plačanih ur – (minus) število porabljenih ur za delo članov sveta delavcev.«
Samo na ta način je, kot rečeno, mogoče v predvidenem vašem novem sistemu nagrajevanja ustrezno izničiti oziroma nevtralizirati vpliv aktivnosti sveta delavcev na produktivnost posameznih »skupkov proizvodnih opravil«. Predlagam torej, da skušate s poslovodstvom uskladiti to rešitev, ki je verjetno tudi edina »poštena« in v skladu z zakonsko dolžnostjo delodajalca, da omogoči nemoteno delovanje sveta delavcev. Kolikor to ne bo mogoče, pa naj ponovim, da ne bo druge možnosti kot zahteva za intervencijo inšpekcije dela zaradi kršitve zakonskih pravic članom sveta delavcev.