VPRAŠANJE
Delavska predstavništva v družbi, svet delavcev in sindikat, za učinkovito delovanje in zastopanje interesov zaposlenih potrebujemo podatke, ki jih pripravljajo in zbirajo strokovne službe družbe. Poleg podatkov o poslovanju družbe gre pri tem tudi za podatke o npr. višini povprečne plače v družbi, (skupnih) stroških dela in gibanju teh stroškov (npr. realizacija planiranih stroškov dela v preteklih letih in morebitne rezerve/prihranki iz tega naslova) ter podobno, na podlagi katerih se lahko nato naredi primerjava z drugimi družbami (predvsem v isti panogi) in predlaga vodstvu sprejetje potrebnih ukrepov za izboljšanje pravic zaposlenih. ZSDU v 89. členu sicer ureja pravico do obveščenosti, vendar so določila tega člena zapisana zelo splošno. Vprašanje je, ali lahko na podlagi zapisanega svet delavcev od vodstva zahteva tudi zgoraj navedene »druge« podatke, ki so potrebni za njegovo tudi »proaktivno« (in ne zgolj »reaktivno«) delovanje v navedenem smislu ter na kakšni pravni podlagi?
ODGOVOR STROKOVNJAKA
V tem pogledu je zakon nedvomno žal bistveno pomanjkljiv in potreben ustreznih dopolnitev. Edina zakonska določba glede tega vprašanja je namreč določba drugega odstavka 89. člena ZSDU, ki se glasi: »Na zahtevo sveta delavcev mora delodajalec omogočiti vpogled v dokumentacijo, ki je nujna za obveščenost o zadevah iz prejšnjega odstavka.« In ki kot taka seveda niti približno ne rešuje problema, na katerega opozarjate v svojem vprašanju, zaradi česar si svet delavcev z njo v obravnavanem smislu ne more prav veliko pomagati. Kajti nanjo se z morebitno svojo »zahtevo« delodajalcu po posredovanju v vprašanju omenjenih podatkov in informacij ne more neposredno sklicevati.
Kot prvo je namreč v tem pogledu problematičen tisti del dikcije te določbe, ki tozadevno pravico sveta delavcev omejuje zgolj na »vpogled v dokumentacijo«, kar pa pomeni le možnost dostopa do neke že obstoječe pisne dokumentacije, ne omogoča pa svetu delavcev, da bi lahko za potrebe uresničevanja svojih zakonskih funkcij zahteval tudi določene specifične podatke in informacije, ki bi jih bilo treba v strokovnih službah pripraviti posebej v ta namen. Kot drugo pa ta določba izrecno govori le o dokumentaciji, ki »se nanaša na obveščenost o zadevah iz prejšnjega odstavka (89. člena)«, kar je seveda vsebinsko bistveno preozko in še zdaleč ne zajema celotnega področja (tudi) t. i. samoiniciativnega oziroma proaktivnega delovanja sveta delavcev v interesu delavcev, na kakršnega sicer izrecno napotuje določba druge alineje 87. člena ZSDU. Ta določba namreč daje svetu delavcev pravico/pristojnost (posredno pa s tem seveda tudi nalaga dolžnost), da delodajalcu tudi na lastno iniciativo »predlaga ukrepe, ki so v korist delavcev«. To pa pomeni, da že po intenci zakona funkcije sveta delavcev v resnici nikakor niso omejene le na sprejemanje informacij in na takšno ali drugačno »odzivanje« na prejete predloge raznih nameravanih odločitev delodajalca o vprašanjih oziroma zadevah, ki so taksativno naštete v določbah 89. do 96. člena ZSDU (tj. na pravico do obveščenosti, skupnega posvetovanja in soodločanja s soglasjem o teh zadevah, kar predstavlja t. i. reaktivno področje njegovega delovanja). Nasprotno, njegova pravica in dolžnost je, da deluje tudi »proaktivno«. Se pravi, da se poleg tega tudi na lastno iniciativo in ne čakajoč zgolj na morebitne predloge delodajalca, ukvarja z analiziranjem najrazličnejših problematik, ki so po njegovi lastni presoji v interesu delavcev, ter sproža samostojne pobude in predloge delodajalcu za njihovo učinkovito reševanje.
Zakon torej prek omenjene določbe druge alineje 87. člena izrecno napotuje tudi na nujno »samoiniciativno/proaktivno« in ne zgolj na »reaktivno« delovanje svetov delavcev, za katerega pa svet delavcev, kot pravilno ugotavljate tudi sami, seveda potrebuje določene podatke in informacije od delodajalca, ki pa jih zgoraj citirana določba drugega odstavka 89. člena ZSDU, kakršna je zdaj, žal ne zajema. Strogo pravnoformalno gledano torej ta določba svetu delavcev ne daje pravice »zahtevati« od delodajalca nobenih drugih podatkov in informacij razen tistih, ki se nanašajo na taksativno določena vprašanja iz prvega odstavka tega člena, ampak lahko zanje delodajalca le – nezavezujoče – »zaprosi«. Kar pa ne zagotavlja, da jih bo od delodajalca tudi prejel, in kar je, kot rečeno, brez dvoma velika pomanjkljivost veljavnega ZSDU, ki močno otežuje ali celo onemogoča zares učinkovito proaktivno delovanje sveta delavcev, kakršnega omenjate v svojem vprašanju.
Dokler je torej določba drugega odstavka 89. člena takšna kot je, je pravnoformalni odgovor na vaše vprašanje po mojem mnenju žal negativen. Zato je Združenje svetov delavcev Slovenije v pravkar aktualnem predlogu prenovljenega ZSDU-1 predlagalo njeno spremembo in dopolnitev, tako da naj bi se glasila: »(2) Na zahtevo sveta delavcev mora delodajalec omogočiti vpogled v dokumentacijo, ki je nujna za obveščenost o zadevah iz prvega odstavka tega člena, ter mu posredovati informacije tudi o vseh drugih vprašanjih, ki se nanašajo na uresničevanje nalog in pristojnosti sveta delavcev po tem zakonu.« Do morebitnega sprejetja in uveljavitve te nove zakonske rešitve pa je edina možnost, ki jo zaenkrat zakon ponuja v tem pogledu, izrecna ureditev te problematike (na predlagani način) v participacijskem dogovoru. Ta je namreč za delodajalca zavezujoč enako kot zakon. Predlagam torej, da morda v svetu delavcev razmislite o pobudi delodajalcu za začetek postopka priprave sprememb in dopolnitev participacijskega dogovora, v okviru katerih bi se posebej rešilo tudi to vprašanje.