← Nazaj na vprašanja

Sodelovanje z delodajalcem

Prestrukturiranje »izven vpliva uprave« in pristojnosti sveta delavcev

Podatki o odgovoru
Avtor odgovora
dr. Mato Gostiša
Spletni zapis
20. 11. 2026
Vsebinski pregled
Datum pregleda ni evidentiran.

Datum spletnega zapisa ni nujno datum nastanka strokovnega mnenja. Pri uporabi upoštevajte okoliščine vprašanja in poznejše spremembe predpisov.

VPRAŠANJE

Uprava se je po navodilih vodstva koncerna (s sedežem v tujini) odločila iz družbe postopno izločiti vse dejavnosti, ki ne sodijo v njeno glavno dejavnost (informatika, nabava, upravljanje nepremičnin, kadrovske storitve itd.), in jih prenesti deloma na posebej za to ustanovljene specializirane nove družbe znotraj koncerna, deloma pa na lokalne zunanje izvajalce. Posledica tega »outsourcinga« bodo deloma prehodi sedanjih zaposlenih k novim delodajalcem, nekaj pa bo tudi presežnih delavcev. Uprava na podlagi nekega pridobljenega pravnega mnenja trdi, da tovrstne reorganizacije oziroma prestrukturiranja, ki se bodo sicer začela tudi v praksi izvajati že čez mesec dni, ne sodijo pod »skupno posvetovanje«, niti pod pravico sveta delavcev do »zadržanja odločitve delodajalca«, saj gre za tekoče aktivnosti družbe, katere pač upoštevajo strategijo globalnega prestrukturiranja, ki ga diktira »lastnik« in je torej tudi izven vpliva uprave. Ali to drži?

ODGOVOR STROKOVNJAKA

Stvari seveda niso tako enostavne, kajti v tem primeru, bi za hčerinske družbe znotraj koncernov veljalo bore malo vseh tistih zavez nasproti njihovim svetom delavcev, ki jim jih ZSDU nalaga kot »delodajalcem«. Zakon, ki določa participacijske pristojnosti svetov delavcev, seveda v celoti velja za vse »delodajalce«, ne glede na njihovo statusno organiziranost, sistem upravljanja in lastniško strukturo. V nasprotnem bi bil kajpak skoraj povsem brezpredmeten.

Nobenega dvoma ni, da je po veljavnem ZSDU o konkretnih reorganizacijah, ki jih navajate, potrebno predhodno skupno posvetovanje s svetom delavcev. Če bi šlo le za notranje organizacijske spremembe same po sebi, bi v tem pogledu zadostovalo (predhodno) obveščanje po 89. v zvezi z 90. členom ZSDU. Ker pa so te spremembe nesporno povezane tudi z »zmanjšanjem števila delavcev«, kar po 6. alineji 94. člena ZSDU predstavlja eno izmed t. i. kadrovskih vprašanj, pa mora biti o tem izvedeno tudi skupno posvetovanje.

Poleg tega pa je treba prehode delavcev k drugemu delodajalcu obravnavati tudi kot »spremembo delodajalca« zaradi prenosa dejavnosti ali dela dejavnosti (75. člen ZDR-1), ki sicer – če gre pri tem za večje število delavcev – po vsebini sodi pod tretjo alinejo 94. člena ZSDU. Gre za »razporejanje večjega števila delavcev izven družbe«, ki je prav tako eno izmed t. i. kadrovskih vprašanj, za katero je zahtevano skupno posvetovanje delodajalca s svetom delavcev. Pri tem je seveda nepomembno, da ZDR-1, ki je bil sprejet kasneje kot ZSDU, pojma »razporejanje« ne uporablja več. Bistvena je vsebina, ki pa je ista.

Ne vem torej, na čem bi lahko temeljilo nasprotno pravno mnenje, ki naj bi ugotavljalo, da tovrstna prestrukturiranja in spremembe ne sodijo pod »skupno posvetovanje«, in za katerega pravite, da se poslovodstvo sklicuje nanj. Stvar je namreč ravno obratna – to so tipična vprašanja, ki morajo biti predmet obveščanja in posvetovanja s svetom delavcev. V potrditev te trditve naj navedem zgolj tri točke iz preambule EU Direktive2002/14/ES o obveščanju in posvetovanju z delavci, iz katere neposredno izhajajo tudi določila 89. do 94. člena ZSDU, in sicer:

»(7) Treba je okrepiti dialog in spodbuditi medsebojno zaupanje znotraj podjetij, da se izboljša predvidevanje tveganja, da postane organizacija dela prilagodljivejša in da se delavcem omogoči usposabljanje v okviru podjetja, pri čemer se ohranja varnost, da se delavci zavedajo potrebe po prilagoditvah, da se poveča sposobnost delavcev za izvajanje ukrepov in dejavnosti, s katerimi bi povečali svojo zaposljivost, ter da se spodbudi vključevanje delavcev v delovanje in prihodnost podjetja in poveča njegova konkurenčnost.

(8) Zlasti je treba spodbujati in krepiti obveščanje in posvetovanje o stanju in verjetnem razvoju zaposlovanja v podjetju ter, kadar po ocenah delodajalca obstaja možnost, da je ogrožena zaposlitev v podjetju, o možnih vnaprejšnjih ukrepih, ki so predvideni, zlasti v zvezi z usposabljanjem ter razvojem veščin delavcev, s katerimi bi popravili negativen razvoj in njegove posledice ter izboljšali zaposljivost in prilagodljivost delavcev, na katere bi tak negativen razvoj verjetno vplival.

(9) Pravočasno obveščanje in posvetovanje je prvi pogoj za uspešno prestrukturiranje in prilagoditev podjetij novim razmeram, ki jih ustvarja globalizacija gospodarstva, zlasti z razvojem novih oblik organizacije dela.«

Bolj jasno pač stvari skoraj že ne morejo biti zapisane. Direktiva neposredno govori ravno o tovrstnih »prestrukturiranjih« in zelo lepo pojasnjuje tudi »vsebinske« razloge, ki so podlaga za zakonsko ureditev obveznosti delodajalca za pravočasno obveščanje in predhodno skupno posvetovanje s predstavniki delavcev v teh primerih. To bi brez dvoma moral biti tudi – bolj ali manj samoumeven – interes delodajalcev, ki res razumejo imperative sodobnega menedžmenta.

ZSDS · Prestrukturiranje »izven vpliva uprave« in pristojnosti sveta delavcev
https://zsds.si/vprasanje-in-odgovor/prestrukturiranje-izven-vpliva-uprave-in-pristojnosti-sveta-delavcev/