VPRAŠANJE
Po mnenju pravne službe delodajalca član nadzornega sveta, imenovan s strani zaposlenih, ne more biti namestnik predsednika, ker: 1) predstavnik delavcev v nadzornem svetu ne more biti predsednik tega organa (člen 79/4 ZSDU); 2) namestnik predsednika v celoti opravlja funkcijo predsednika v primeru, ko je predsednik onemogočen pri njenem uresničevanju (člen 278/1 ZGD-1). Ali to pravno mnenje vzdrži in ali je torej sploh še smiselno zahtevati, da bi imel nadzorni svet družbe tudi v bodoče, tako kot doslej, dva namestnika, od katerih je eden predstavnik delavcev?
ODGOVOR STROKOVNJAKA
Odkar je bil z novelo Zakona o sodelovanju delavcev pri upravljanju iz leta 2001 na podlagi odločbe Ustavnega sodišča, št. U - I - 302/97 z dne 15. 6. 2000, spremenjen prvotni 79. člen, je gornjemu pravnemu mnenju v osnovi vsekakor težko argumentirano oporekati. Hkrati z ukinitvijo obvezne paritetne sestave nadzornih svetov v družbah z več kot 1.000 zaposlenimi, je bila namreč takrat uveljavljena tudi določba, ki se je glasila: »Predsednik nadzornega sveta je vedno predstavnik delničarjev, ki ima v primeru neodločenega izida glasovanja tudi odločilni glas.« Z zadnjo novelo ZSDU iz leta 2007 pa je bila v zvezi s tem sprejeta nova določba 4. odstavka 79. člena, ki se glasi: »Predstavnik delavcev v nadzornem svetu ali upravnem odboru ne more biti predsednik tega organa.«. To določbo je seveda mogoče smiselno razlagati le tako, da predstavnik delavcev v nobenem primeru – torej niti nadomestno – ne more opravljati pravic in dolžnosti predsednika nadzornega sveta.
Če citirano novo določbo 4. odstavka 79. člena ZSDU vsebinsko povežemo z določbo 1. odstavka 278. člena ZGD-1 iz leta 2006, je sklep, da predstavnik delavcev v nadzornem svetu ne more biti namestnik predsednika tega organa (vsaj ne v primeru, če ima nadzorni svet samo enega podpredsednika), bolj ali manj logičen. Omenjena določba ZGD-1 namreč pravi: »(1) Nadzorni svet mora med svojimi člani izvoliti predsednika in najmanj enega namestnika. Uprava mora prijaviti v register ime in priimek predsednika in namestnika. Namestnik prevzame pravice in obveznosti predsednika le, če je slednji onemogočen pri njihovem uresničevanju.«
Formalno sicer obstaja možnost, da bi bil delavski predstavnik kljub temu imenovan za namestnika predsednika nadzornega sveta, vendar le v primeru, če je teh več (najmanj dva). A v tem primeru bi morala biti – glede na to, da delavski predstavnik niti v primeru, če je predsednik nadzornega sveta onemogočen, ne more prevzeti njegovih pravic in dolžnosti – v poslovniku nadzornega sveta izrecno določeno, da lahko v primeru potrebe predsedniško funkcijo začasno prevzame le namestnik, imenovan izmed predstavnikov delničarjev v nadzornem svetu.
Pod temi pogoji pa je smisel namestniške funkcije za delavskega predstavnika seveda močno vprašljiv. Svoj smisel bi takšna funkcija lahko imela le v primeru, če poslovnik nadzornega sveta ureja tudi obvezno sodelovanje namestnikov predsednika pri določanju predloga dnevnega reda in načrtovanju sej nadzornega sveta ter morda še kake druge njihove posebne pristojnosti. To bi namreč pomenilo, da ima namestnik predsednika – predstavnik delavcev vendarle določen dodaten vpliv (večji kot »navadni« člani) na delovanje tega organa tudi v času, ko predsednik sicer normalno opravlja svojo funkcijo.
Če boste torej hkrati dosegli tudi ustrezno opredelitev določenih »dodatnih« pravic in dolžnosti za namestnike predsednika nadzornega sveta (poleg formalnega nadomeščanja predsednika v času njegove »onemogočenosti«) v poslovniku nadzornega sveta, potem se morda splača potegovati za vsaj enega namestnika predsednika, ki bo predstavnik delavcev, v nasprotnem primeru pa verjetno to – razen morda simboličnega – ne bi imelo kakega globljega pomena.