VPRAŠANJE
Ali je mogoče besedilo 2. odstavka 91. čl. ZSDU »Potrebne informacije mora…« razumeti kot da je delodajalec dolžan informacijo posredovati v pisni obliki? Ali lahko delodajalec obseg te informacije skrči po svoji volji in sicer z obrazložitvijo, da je del informacij poslovna skrivnost – kljub temu, da ne obstaja noben splošni akt, ki bi opredeljeval kaj je v podjetju poslovna skrivnost?
ODGOVOR STROKOVNJAKA
Zakon o sodelovanju delavcev pri upravljanju (ZSDU) ne opredeljuje izrecno načina dolžnega obveščanja sveta delavcev s strani delodajalca, kar velja tako za posebne določbe o obveščanju sveta delavcev (89. in 90 člen) kot tudi za določbe o skupnem posvetovanju (91. do 94. člen). Zato bi neposredno na podlagi zakona težko konstruirali zahtevo po obveznem pisnem obveščanju sveta delavcev pred skupnim posvetovanjem, ampak je treba način le-tega podrobneje opredeliti v participacijskem dogovoru.
Tako ustno kot pisno obveščanje imata vsak svoje prednosti in slabosti, tako da je najprimernejši način obveščanja odvisen od konkretne vsebine in ga je treba le-tej tudi prilagajati. Najučinkovitejša pa je običajno kombinacija obeh navedenih načinov. Iz teh razlogov je smiselno v participacijskem dogovoru vnaprej določiti vsebine, glede katerih mora delodajalec obvezno ali vsaj na podlagi posebne zahteve predsednika sveta delavcev pripraviti potrebne informacije tudi v pisni obliki.
V primeru predhodnega obveščanja sveta delavcev za potrebe priprave skupnega posvetovanja v smislu določbe 91. člena ZSDU je treba upoštevati predvsem dejstvo, da morajo biti ustrezne informacije pripravljene tako, da bo svet delavcev lahko na tej podlagi izoblikoval jasno stališče pred skupnim posvetovanjem. Na samem skupnem posvetovanju gre namreč za to, da se poskušajo stališča sveta delavcev in delodajalca po možnosti uskladiti (92. člen ZSDU), kar pomeni, da svet delavcev ne more na skupni seji šele oblikovati svojega stališča. Kolikor torej delodajalec ne pripravi potrebne informacije v pisni obliki, je potrebno (tako da so potrebne informacije posredovane najmanj 30 dni pred sprejemom odločitve, skupno posvetovanje pa je predlagano najmanj 15 dni pred sprejemom odločitve) sklicati posebno sejo sveta delavcev, na kateri delodajalec posreduje potrebne informacijo v ustni obliki. Šele na tej podlagi lahko svet delavcev oblikuje stališče in nato organizira skupno posvetovanje. Če pa je informacija s strani podana v predpisanem roku v pisni obliki, poseben predhodni »informativni« sestanek sveta delavcev ni potreben, ampak je potrebna le še »pripravljalna« seja sveta delavcev zaradi oblikovanja stališč za skupno posvetovanje.
Po veljavnem 39. členu ZGD-1 se poslovna skrivnost presoja po Zakonu o poslovni skrivnosti (ZPosS). Po 2. členu ZPosS morajo biti hkrati izpolnjeni pogoji nerazkritosti, tržne vrednosti in razumnih ukrepov za ohranitev skrivnosti. Pisna določitev informacije za poslovno skrivnost in seznanitev oseb ustvarjata domnevo glede razumnih ukrepov, nista pa edini možni dokaz njihovega obstoja. Zato samo odsotnost pisnega sklepa še ne pomeni, da informacija ne more biti poslovna skrivnost. Po 4. členu ZPosS je zakonita tudi pridobitev z uresničevanjem zakonske pravice delavcev ali njihovih predstavnikov do obveščenosti in posvetovanja, kadar je razkritje za ta namen potrebno. Ob tem člane sveta delavcev zavezuje dolžnost varovanja poslovne skrivnosti po 68. členu ZSDU.
Uredniška posodobitev · 28. 10. 2026
Spodaj so navedene posamezne preverjene spremembe starejšega odgovora. Datum ne pomeni celovitega novega pravnega mnenja.
- Zastarela ureditev poslovne skrivnosti je nadomeščena z veljavnim 39. členom ZGD-1 ter 2. in 4. členom ZPosS; odsotnost pisnega sklepa sama ne izključi varstva.
- Roki iz drugega odstavka 91. člena ZSDU so razmejeni od organizacijskega priporočila za pripravljalno sejo.
Pravna podlaga: Preverjeni pravni vir · Preverjeni pravni vir · Preverjeni pravni vir