VPRAŠANJE
Svet delavcev je v osmih dneh zavrnil predlog odločitve delodajalca o spremembah »meril za določanje delovne uspešnosti delavcev« (95. člen ZSDU) v okviru pravilnika o plačah. Delodajalec je predlagane spremembe pravilnika kljub temu sprejel, svetu delavcev pa na podlagi njegovega opozorila o kršitvi 97. člena ZSDU pisno odgovoril, da ne gre za kršitev, saj naj bi se določba 97. člena ZSDU nanašala le na določbo 96., ne pa tudi 95. člena ZSDU. Med tema dvema določbama naj bi bila namreč bistvena razlika v postopku odločanja, ker naj bi bil delodajalec v zadevah iz 95. člena svoje predloge odločitev zgolj »predložiti v soglasje« svetu, v zadevah iz 96. člena pa »pridobiti soglasje« sveta. Ali to drži?
ODGOVOR STROKOVNJAKA
Določba 97. člena Zakona o sodelovanju delavcev pri upravljanju (ZSDU) se glasi: »Delodajalec ne sme sprejeti odločitev, če je svet delavcev v osmih dneh zavrnil soglasje.« Razlaga, po kateri se ta določba nanaša le na določbo 96. člena, ne pa tudi 95. člena istega zakona, češ da gre za bistveno postopkovno razliko med dolžnostjo delodajalca svetu delavcev »predložiti v soglasje« in dolžnostjo »pridobiti soglasje« sveta delavcev, je izven sleherne pravne logike in v zakonu nima prav nobene podlage.
Določba 97. člena ZSDU, po kateri delodajalec ne sme sprejeti odločitev, če je svet delavcev v 8 dneh zavrnil soglasje, se nesporno nanaša na vse primere odločitev, glede katerih zakon določa pristojnost soodločanja sveta delavcev s soglasjem. Pri tem je seveda v postopkovnem smislu terminološka distinkcija med »predložitvijo v soglasje« (95. člen) in »pridobitvijo soglasja« (96. člen) pravno logično povsem nepomembna. V obeh primerih ima svet delavcev pravico zavrniti soglasje, določba 97. člena ZSDU pa govori o posledicah takšne zavrnitve in ne določa nobene razlike med zavrnitvijo predlogov odločitev po 95. ali po 96. členu zakona.
Vse tri navedene določbe (95., 96. in 97. člen) so uvrščene v poglavje ZSDU z naslovom »c) Soodločanje«. Soodločanje pa pomeni, da je za sprejem odločitve potrebno soglasje dveh pristojnih subjektov, zato brez (izrecnega ali konkludentnega) soglasja sveta delavcev delodajalec ne more sprejeti odločitve. Če bi držalo, da je delodajalec predloge odločitev iz 95. člena ZSDU res dolžan svetu delavcev zgolj formalno »predložiti v soglasje«, odločil pa bi potem lahko po svoje, bi to v najboljšem primeru pomenilo predhodno obveščanje sveta delavcev, ne pa soodločanje. O dolžnosti obveščanja sveta delavcev pa posebej govorijo določbe 89. in 90. člena ZSDU.