VPRAŠANJE
Letos novembra našemu svetu delavcev poteče mandat, tako da bi bile po zakonu potrebne nove volitve, predvidoma aprila ali maja naslednje leto pa naj bi prišlo do združitve naše družbe z drugo družbo znotraj koncerna v novo družbo. Ali je glede na to, da bo v novi družbi treba s strani delavcev obeh združenih družb čim prej izvoliti nov (skupni) svet delavcev sploh smiselno za tako kratek čas izpeljati nove volitve sveta delavcev v naši zdajšnji družbi, ali pa je mogoče za ta čas pooblastiti obstoječi svet delavcev za »opravljanje »tekočih nalog« oziroma t. i. »v.d.-jevstvo« tudi po formalnem poteku njegovega mandata?
ODGOVOR STROKOVNJAKA
Veljavni ZSDU za situacije, kakršna je v danem primeru vaša, ne ponuja nekih neposrednih rešitev. Se pravi, nima določb, ki bi neposredno in izrecno določale in urejale uporabo instituta »opravljanja tekočih nalog« (t. i. v.d.-jevstvo) sveta delavcev tudi po formalnem prenehanju njegovega mandata (za čas do izvolitve novega sveta delavcev). Prav tako glede tega tudi ni kake relevantne sodne prakse, na katero bi se bilo mogoče neposredno opreti glede možnosti uporabe tega instituta v tovrstnih primerih.
Vendar pa ga zakon po drugi strani tudi izrecno ne prepoveduje. Kar pomeni, da je, če za to obstajajo stvarni in razumni razlogi, pod določenimi pogoji ta institut, ki je sicer poznan iz sistema politične demokracije (npr. dolžnost vlade, predsednika vlade in ministrov opravljati »tekoče posle« tudi po formalnem prenehanju mandata skladno z določili 115. in 116. člena Ustave RS), vendarle mogoče analogno uporabiti tudi kot instrument za ohranjanje kontinuiranega delovanja že vzpostavljenega sistema sodelovanja delavcev pri upravljanju v družbi. Zakon je namreč treba vedno razlagati in uporabljati skladno z načelom lex semper intendit, quod convenit rationi (zakon vedno namerava tisto, kar ustreza razumnemu preudarku), zagotovo pa je razumno predpostavljati, da za nek »sistem«, ki ga zakon vzpostavi, ureja – čeprav morda ne izrecno – tudi vse potrebne mehanizme, ki zagotavljajo njegovo »viabilnost«, tj. preživetveno sposobnost oziroma sposobnost »preživeti«, ohraniti svoje bistvo in opravljati svoje poslanstvo v najrazličnejših možnih zapletenih – rednih in izrednih – razmerah.
In to seveda velja tudi za sistem delavskega soupravljanja, ki naj se torej ne bi formalno »sesuval« ob vsaki nepredvideni situaciji, ki v zakonu ni posebej urejena. Denimo, ob vsaki statusni spremembi družbe (tj. v vašem konkretnem primeru združitvi dveh družb v obliki njune spojitve), kjer je veljavni ZSDU žal čisto »pozabil« – in sicer tako za primere združitve kot tudi za primere delitve družb – ponuditi kakršnekoli decidirane rešitve za ureditev položaja dotedanjih in bodočih izvoljenih delavskih predstavništev in uskladitve njihovih mandatov.
* * *
Opomba: najnovejši predlog prenovljenega ZSDU, ki je bil koncem leta 2024 pripravljen v okviru Združenja svetov delavcev Slovenije in predan v obravnavo koalicijskim poslanskim skupinam zaradi morebitne vložitve v zakonodajni postopek, to vprašanje rešuje v novopredlaganem 11. členu, ki se glasi: 11. člen
(1) V primeru združitve družb že izvoljeni člani svetov delavcev družb, ki se združujejo, ohranijo svoj status in ne glede na svoj dotedanji mandat do izvolitve in konstituiranja novega sveta delavcev delujejo naprej tudi pri novem delodajalcu na način, da se obstoječi sveti delavcev začasno združijo v skupno delavsko predstavništvo pri novem delodajalcu (v nadaljevanju: začasni skupni svet delavcev), ki mu predseduje predsednik sveta delavcev družbe z največjim številom delavcev in ki sprejme tudi svoj začasen poslovnik.
(2) Začasni skupni svet delavcev iz prejšnjega odstavka razpiše volitve za nov svet delavcev pri novem delodajalcu najprej po preteku dvanajstih mesecev in najkasneje v osemnajstih mesecih od vpisa združitve družb v sodni register.
(3) V primeru delitve družbe z razdelitvijo ali oddelitvijo dotedanji svet delavcev družbe še naprej obdrži status izvoljenega predstavništva delavcev z vsemi pravicami po tem zakonu tudi v vseh novonastalih družbah (v nadaljevanju: začasni enotni svet delavcev), in sicer do izvedbe volitev samostojnih svetov delavcev v teh družbah. Te mora razpisati za vse družbe hkrati najkasneje v šestih mesecih po izvedeni delitvi družbe.
(4) Novi sveti delavcev, izvoljeni po določbah tega člena, morajo v 60 dneh po izvolitvi predlagati sklenitev participacijskega dogovora pri novem delodajalcu, do takrat pa se začasno uporabljajo prej veljavni participacijski dogovori. Če participacijski dogovori družb, ki se združujejo, posamezna vprašanja urejajo različno, se glede teh vprašanj začasno uporabljajo določbe dogovora, ki delavcem in njihovim izvoljenim predstavnikom zagotavlja več participacijskih pravic in ugodnosti glede pogojev dela, z novim participacijskim dogovorom pa jih je mogoče zmanjšati le, če za to obstajajo stvarni in utemeljeni razlogi.
* * *
Do takrat, dokler torej zakon tega ne bo uredil na tak ali drugačen način, pa si bo morala praksa pač še naprej pomagati z iskanjem primernih rešitev od primera do primera s pomočjo uporabe splošnih pravnointerpretacijskih metod. Osnovna izhodišča, ki jih je treba pri tem upoštevati pa so naslednja:
a) Veljavni 46. člen ZSDU statusnega združevanja družb (ali drugih statusnih sprememb) ne določa kot enega izmed razlogov za legalno predčasno prenehanje štiriletnega mandata sveta delavcev. Kar je pravno tudi povsem logično, kajti svet delavcev ni »organ družbe«, katerega obstoj bi bil formalno vezan na obstoj družbe – delodajalca, ampak je delavsko predstavništvo, ki ga delavci izvolijo za zastopanje svojih interesov v obdobju naslednjih štirih let pri kateremkoli delodajalcu, h kateremu so bili v tem času (kolektivno) statusno »premeščeni«. Obstoječima svetoma delavcev obeh družb torej s predvideno združitvijo družb ne bo avtomatično prenehal mandat, ampak bosta svoj mandat za zastopanje interesov delavcev, ki so ju izvolili, formalno »prenesla« tudi k novemu delodajalcu, tj. v združeno družbo in – vsaj začasno – delovala skupaj kot enotno predstavništvo vseh delavcev nove družbe (začasni skupni svet delavcev).
b) Mandata obeh svetov delavcev pa sta seveda običajno različna, lahko tudi zelo različna, kar odpira temeljno vprašanje, na katerega pa zakon ne daje odgovora, tj. kdaj je potemtakem treba pri novem delodajalcu izvoliti nov svet delavcev, sestavljen v skladu z določili 10. člena ZSDU. Možnosti je namreč več, najmanj pa tri:
- z iztekom krajšega od obeh mandatov, kar pomeni, da bo moral članom drugega združenega sveta delavcev mandat v nasprotju z zakonom prenehati predčasno;
- z iztekom daljšega od obeh mandatov, kar pomeni, da bodo delavci, ki jih je zastopal konkretni svet delavcev – prav tako v nasprotju z zakonom – do nadaljnjega ostali brez svojega predstavništva, čeprav imajo po zakonu do njega vso pravico;
- zaradi interesa po čim prejšnji uskladitvi zatečenega stanja z zakonom začasni skupni svet delavcev kolikor mogoče hitro razpiše volitve za nov svet delavcev, ki ga skupaj izvolijo delavci obeh prvotnih družb, kar prav tako pomeni predčasno prenehanje mandata obeh dotedanjih svetov delavcev v nasprotju z zakonom.
Skratka, izhajajoč iz veljavne zakonske /ne/ureditve te problematike, ni videti možne rešitve, ki bi bila v vseh pogledih »zakonita« in pravno v celoti neoporečna. Zato je treba zakon uporabiti skladno z uvodoma omenjenim načelom razumnega preudarka, kar očitno zahteva izbiro tretje od zgoraj navedenih opcij (vsaj v primerih, ko mandata obeh svetov delavcev bistveno strižeta med seboj). Vendar pa v danem primeru izbira te opcije konkretno pomeni, da bi morali delavci, če bi želeli še naprej imeti svoj legitimen svet delavcev, v obdobju dobrih šestih mesecev, vsekakor pa manj kot letu dni, na volitve dvakrat. Kar pa je ne samo nesmiselno in izrazito nepriporočljivo, temveč je – upoštevaje bistvo in namen že sedaj veljavne prepovedi prepogostega ponavljanja izvedbe volitev iz kakršnikoli razlogov (npr. tretji odstavek 34. člena in drugi odstavek 42. člena ZSDU) – tudi v nasprotju z intenco zakona. To je lahko morda do neke mere opravičljivo šele po preteku vsaj polovice mandata sveta delavcev.
Zato bi bilo v danem primeru vztrajanje za vsako ceno pri formalni izvedbi teh volitev v obstoječi družbi brez dvoma povsem izven okvirov omenjenega načela razumnega preudarka, edino smiselno rešitev pa predstavlja »opravljanje tekočih nalog« (v.d.-jevstvo) s strani obstoječega sveta delavcev v tem vmesnem obdobju. Kajti ne nazadnje gre za povsem legalno izvoljeno delavsko predstavništvo, krivda za to, da bi morali delavci v roku dobrega pol leta na volitve za svoj svet delavcev kar dvakrat, pa ni na njihovi strani. Na statusne spremembe družbe namreč nimajo nobenega vpliva, posiljevati jih z dvojnimi volitvami zaradi odločitev drugih – v danem primeru delodajalca – pa, kot rečeno, ni dopustno. Nujno je torej uporabiti omenjeno »življenjsko« rešitev, ki v dani situaciji edina omogoča ene volitve za en mandat sveta delavcev in hkraten izogib daljšemu obdobju delovanja »dvojnega« (skupnega) sveta delavcev pri novem delodajalcu (kajti »dvojne« zaporedne volitve za en mandat, kot že rečeno, zaenkrat nimajo nobene pravne podlage v 46. členu ZSDU).
Vendar pa je (glede na to, da ZSDU, kot rečeno, instituta »opravljanja tekočih poslov/nalog po samem zakonu« ne ureja neposredno) v izogib morebitnim kasnejšim sporom z delodajalcem o legitimnosti sveta delavcev, ki lahko v praksi seveda povsem ohromijo njegovo delovanje v tem obdobju, smiselno odločitev o njegovi uporabi sprejeti »dvostransko«, torej z dogovorom med svetom delavcev in delodajalcem, ki je pravno obojestransko zavezujoč. In sicer pravočasno, torej že preden ta situacija dejansko nastopi, najbolje že v okviru izvedbe skupnega posvetovanja o nameravani statusni spremembi. Pravno podlago zanj pa predstavlja določba prvega odstavka 5. člena ZSDU, ki pravi: »Poleg načinov sodelovanja delavcev pri upravljanju, določenih z 2. členom tega zakona, se lahko z dogovorom med svetom delavcev in delodajalcem določijo tudi drugi načini sodelovanja delavcev pri upravljanju.« In med te t. i. druge načine participacije je mogoče načeloma uvrstiti tudi obravnavano začasno (tj. do izvolitve novega sveta delavcev z novim štiriletnim mandatom) opravljanje tekočih nalog s strani obstoječega sveta delavcev, kadar je to – tako kot v vašem primeru - utemeljeno s stvarnimi in razumnimi razlogi. Pri tem je mogoče predpostavljati, da je ta rešitev, načeloma tudi v interesu delodajalca, kajti izvedba dvakratnih volitev v svet delavcev, kar je v nasprotnem sicer edina možna legalna alternativa – zanj načeloma pomeni le – v bistvu povsem nepotreben – dodaten strošek.
Mnenja sem torej, da je obravnavana rešitev (zlasti še v omenjenem primeru, tj. da je pisno dogovorjena s t. i. participacijskim dogovorom iz 5. člena ZSDU) v osnovi povsem zakonita in ji ni mogoče pravno utemeljeno oporekati. Seveda pa moram v zvezi s tem še enkrat opozoriti, da sodne prakse o tem vprašanju še ni, in da zato žal ni mogoče garantirati, da bi se v primeru sodnega spora tudi sodišče zanesljivo postavilo na enako stališče. A možnosti za kako bistveno drugačno stališče po moje ni veliko, predvsem pa je v primeru sklenitve omenjenega pisnega dogovora možnost, da bi do sodnega spora sploh prišlo, zgolj samo še teoretična.