VPRAŠANJE
Volitve v svet delavcev so bile neveljavne zaradi prenizke udeležbe. Kdo razpiše ponovne volitve v družbi po šestih mesecih, če je medtem prenehal mandat prejšnjemu svetu delavcev – sindikat ali volilna komisija?
ODGOVOR STROKOVNJAKA
To je zaenkrat po zakonu in sodni praksi še nerešeno vprašanje. Del teorije stoji na stališču, da bi bilo treba v primerih, kot je vaš (neveljavnost volitev zaradi neudeležbe), vso stvar po šestih mesecih ponovno začeti iz ničle, se pravi s ponovnim sklicem zborov delavcev, na katerih se (tako kot prvič oz. za prvi svet delavcev v družbi) sprejme sklep o oblikovanju sveta delavcev in o razpisu volitev. Sam pa se nagibam k stališču, da to lahko stori volilna komisija, ki jo je imenoval prejšnji svet delavcev za štiri leta in ima torej še vedno polna pooblastila.
O tem, da želijo imeti svoj svet delavcev v družbi, so namreč delavci na svojih zborih v preteklosti že odločili in te odločitve po mojem mnenju ni treba ponavljati, kajti nezadostne udeležbe na volitvah ni mogoče samodejno razlagati kot dokaz, da delavci sploh nočejo več imeti sveta delavcev in da je treba to odločitev zato ponovno preveriti na zborih delavcev. Razlogi za neudeležbo na volitvah so namreč lahko zelo različni (npr. slabo izpeljan postopek kandidiranja in priprav na volitve, splošno nezadovoljstvo v družbi, ki nima neposredne zveze s svetom delavcev itd.). Zakon o sodelovanju delavcev pri upravljanju (ZSDU) zato v zvezi s tem v 42. členu pravi samo, da se »ponovijo volitve«, ne pa da je treba ponovno odločati o oblikovanju sveta delavcev nasploh.
Zakon, kot rečeno, tega vprašanja ne ureja posebej, zato se je treba poslužiti analogne uporabe njegovih drugih določil o volitvah. Menim, da je mogoče pristojnost volilne komisije za razpis ponovnih volitev v obravnavanih primerih zagovarjati z analogno uporabo določbe 43. in 44. člena ZSDU, ki urejata ponovitev volitev v primeru ugotovljenih nepravilnosti v 60 dneh. Tudi v teh primerih se lahko zgodi, da prejšnjemu svetu delavcev, ki je sicer prvi pristojen za razpis ponovnih volitev, preneha mandat pred pravnomočnostjo sklepa o neveljavnosti volitev, tako da jih po logiki stvari lahko razpiše le volilna komisija. Ne nazadnje je tudi prenizko volilno udeležbo, kot rečeno, mogoče šteti kot neke vrste »nepravilnost«, ki onemogoča veljavnost volitev. Razlika je le v tem, da je v primeru neveljavnosti volitev zaradi prenizke udeležbe, treba ponovno izvesti tudi kandidacijski postopek, v drugih primerih neveljavnosti pa to ni nujno, ampak je vse odvisno od tega v kateri fazi volilnega postopka je bila ugotovljena nepravilnost, tako da se lahko po potrebi ponovi samo glasovanje, ne pa celoten volilni postopek.