← Nazaj na vprašanja

Organi družbe

Pogoji za imenovanje delavskih predstavnikov v organih družbe

Podatki o odgovoru
Avtor odgovora
dr. Mato Gostiša
Spletni zapis
21. 11. 2026
Vsebinski pregled
Datum pregleda ni evidentiran.
Vir
Industrijska demokracija 8/2004, str. 31

Datum spletnega zapisa ni nujno datum nastanka strokovnega mnenja. Pri uporabi upoštevajte okoliščine vprašanja in poznejše spremembe predpisov.

VPRAŠANJE

Prosimo za odgovor na dve vprašanji:

1. Ali je delavski direktor ob izpolnjenem pogoju števila zaposlenih obvezna funkcija in ali se lahko le ta opravlja tudi neprofesionalno?

2. Ali so za imenovanje članov SD v NZ potrebni še kakšni posebni zakonski pogoji (izobrazba ipd.)?

ODGOVOR STROKOVNJAKA

Prvi odstavek 81. člena zakona o sodelovanju delavcev pri upravljanju (ZSDU) se glasi: »Družba, kjer je zaposlenih več kot 500 delavcev, ima delavskega direktorja, ki ga predlaga v upravo družbe svet delavcev.«

Iz te dikcije bi bilo mogoče sklepati, da je delavski direktor v večjih gospodarskih družbah obvezna funkcija. Vendar v praksi seveda ni tako, kajti vse je odvisno od sveta delavcev, ki je edini, ki lahko predlaga nadzornemu svetu kandidata za delavskega direktorja. Če torej sveta delavcev v podjetju ni, ali če le-ta delavskega direktorja iz takšnih ali drugačnih razlogov ne predlaga, delavski direktor pač ne more biti imenovan. V Sloveniji je tako kljub velikemu številu podjetij z več kot 500 zaposlenimi danes samo okoli 30 delavskih direktorjev.

Nikjer ni predpisano, da bi se funkcija delavskega direktorja lahko opravljala le profesionalno. V praksi se tako pojavlja veliko število primerov, ko imenovani delavski direktorji kot »predstavniki delavcev v upravi družbe« (glej definicijo v določbi 78. člena ZSDU) to funkcijo opravljajo le »dodatno«, ob svojem rednem delu (predvsem z udeležbo na sejah in v drugih kolektivnih oblikah dela uprave), za kar prejemajo tudi posebno nagrado. Takšna oblika opravljanja te funkcije (delavski direktor kot »minister brez listnice«) je tudi sicer načeloma veliko bližje njeni izvirni zakonski zamisli kot pa denimo primeri, ko je delavski direktor istočasno tudi kadrovski menedžer ali direktor kakega drugega v upravi zastopanega poslovnega področja.

Za imenovanje predstavnikov delavcev v nadzorni svet niso predpisani nobeni posebni pogoji, ampak se tudi glede le-teh uporabljajo splošne določbe zakona o gospodarskih družbah (ZGD), ki se nanašajo na člane sveta delavcev. Gre zlasti za določbo 263. člena ZGD z naslovom »Posebni pogoji za člane nadzornega sveta«, ki se glasi:

»(1) Član nadzornega sveta je lahko le neomejeno poslovno sposobna fizična oseba.

(2) Član nadzornega sveta ne more biti:

- član uprave te družbe;

- član uprave od družbe odvisne družbe;

- član uprave druge kapitalske družbe, v katere nadzornem svetu je član uprave te družbe

- oseba, ki po tem zakonu ne more biti član uprave,

- član nadzornega sveta že v petih družbah. K najvišjemu številu ne šteje do pet članstev, ki jih zaseda zastopnik obvladujoče koncernske družbe v koncernsko povezanih družbah.«

ZSDS · Pogoji za imenovanje delavskih predstavnikov v organih družbe
https://zsds.si/vprasanje-in-odgovor/pogoji-za-imenovanje-delavskih-predstavnikov-v-organih-druzbe-2/