VPRAŠANJE
Skupina delavcev je predlagala kandidata za člana sveta delavcev, zbrani so torej podpisi in pridobljeno je soglasje kandidata. Zdaj pa je šel dosedanji član sveta delavcev od delavca do delavca ter zahteval podpise teh istih delavcev za drugega kandidata.
Ali ni s tem kandidacijski postopek izgubil svojega pomena? Delavci so seveda podpisali, ker se bojijo posledic. Ali je dovoljeno, da delavec da podpis dvema različnima kandidatoma?
ODGOVOR STROKOVNJAKA
Žal podatki, ki ste jih navedli v vprašanju, ne zadostujejo za popoln odgovor. Načeloma namreč velja, da lahko vsak delavec s podpisom izrazi podporo največ toliko različnim kandidatom za svet delavcev, kolikor se jih voli v njegovi »volilni enoti«. Zato je odgovor na vaše vprašanje odvisen od tega, za kakšen pristop k volitvam sveta delavcev ste se odločili v vaši družbi. Gre predvsem za vprašanje, kaj v vašem konkretnem primeru predstavlja t.i. volilno enoto – družba kot celota ali posamezna organizacijska enota (ali celo posamezna posebna skupina delavcev, kot npr. invalidi, ženske, mladi delavci ipd.) v smislu določbe 28. člena ZSDU.
Če se svet delavcev voli na podlagi enotne kandidatne liste v družbi, ali če je kandidatna lista sicer sestavljena ločeno za posamezne organizacijske enote, vendar tako, da vsi delavci volijo kandidate iz vseh enot, ne samo iz svoje (volilna enota je družba kot celota), potem v fazi kandidacijskega postopka velja, da posamezen delavec lahko s svojim podpisom izrazi podporo toliko kandidatom iz vsake organizacijske enote družbe, kolikor se jih iz te enote voli, skupno pa največ tolikim, kolikor je skupno število članov sveta delavcev. Če pa se kandidati posamezne organizacijske enote skladno z določbo 28. člena ZSDU tudi volijo samo znotraj oziroma s strani delavcev te enote (organizacijska enota je tudi volilna enota), pa lahko vsak delavec s podpisom podpre samo toliko kandidatov, kolikor članov sveta delavcev »pripada« tej enoti v strukturi celotnega sveta delavcev.
Iz vašega vprašanja bi lahko sklepali, da gre pri konkretnih volitvah za primer, ko je organizacijska enota hkrati tudi samostojna volilna enota, iz katere se voli samo en član sveta delavcev. Če je tako, potem iz povedanega sledi, da posamezen delavec lahko podpiše predlog le za enega izmed kandidatov. To je tudi edino smiselno, kajti tudi na volitvah se bo moral vsak delavec odločiti le za enega kandidata, tako da hkratna (in enakovredna) podpora posameznega volivca več kandidatom za eno mesto v svetu delavcev tudi v fazi kandidacijskega postopka že po naravi stvari ni logična.