VPRAŠANJE
V 47. členu ZSDU piše, da se v primeru, kadar preneha mandat v svetu delavcev več kot tretjini članov (na primer zaradi odstopov) in jih ni mogoče nadomestiti z »nadomestnimi« kandidati, ker na primer le-teh ni dovolj, se v 15 dneh od dneva ugotovitve o prenehanju mandata razpišejo nadomestne volitve. Pod nadomestne volitve razumemo volitve za manjkajoče število članov sveta delavcev.
Zanima nas, kaj se zgodi, če nadomestne volitve ne uspejo, bodisi da so neveljavne ali pa da ni dovolj kandidatov. Ali je potem svet delavcev, v katerem sta, na primer, samo dva člana od petih, še opravilno sposoben, torej ali tak svet delavcev lahko sklicuje svoje seje in sprejema sklepe? Ali tak svet delavcev še lahko sodeluje pri upravljanju in ali ga mora uprava družbe še upoštevati kot partnerja pri poslovnem odločanju? Ali lahko uprava sprejema v tem času pomembne pravne akte (na primer pravilnik o nagrajevanju) mimo sveta delavcev?
Ali lahko tak okrnjen SD sprejme sklep o razpisu novih volitev pred iztekom mandatne dobe članom sveta?
ODGOVOR STROKOVNJAKA
Zakon o sodelovanju delavcev pri upravljanju (ZSDU) v nobeni določbi ne predvideva, da bi imelo prenehanje mandata več kot tretjini članov sveta delavcev samodejno za posledico prenehanje »opravilne sposobnosti« sveta delavcev, temveč v tem primeru zahteva le izvedbo nadomestnih volitev. Določba 2. odstavka 47. člena ZSDU se namreč glasi: »Če pred potekom mandatne dobe iz kakršnegakoli razloga preneha mandat več kot tretjini članov sveta delavcev in jih ni mogoče nadomestiti na način iz prejšnjega odstavka, se v 15 dneh od dneva ugotovitve o prenehanju mandata razpišejo nadomestne volitve.«
Iz te določbe jasno sledi, da številčno »okrnjen« svet delavcev, torej svet delavcev z manj kot dvema tretjinama preostalih članov, lahko razpiše nadomestne volitve. Te se namreč razpišejo šele potem, ko je svet delavcev že ostal brez več kot tretjine članov, razpiše pa jih lahko samo svet delavcev. Če bi zakon predvideval, da tako »okrnjen« svet delavcev v tem smislu ni »opravilno sposoben«, bi moral posebej določiti tudi kdo je v tem primeru pristojen za razpis nadomestnih volitev.
Ne citirana ne kaka druga določba ZSDU torej ne daje podlage za morebitno stališče, da svet delavcev v okrnjeni sestavi ne more opravljati svojih zakonskih funkcij in da je delodajalec odvezan svojih dolžnosti v odnosu do njega. Menim pa, da svet delavcev v taki sestavi seveda lahko normalno deluje naprej le pod pogojem, da je izpolnil svojo dolžnost razpisa nadomestnih volitev in od trenutka, ko jo je izpolnil, dalje (spoštovanje 15 dnevnega roka za razpis pri tem torej ni bistveni element, vendar če in dokler tega ne opravi, ga delodajalec res ni dolžan upoštevati v skladu z zakonom).
Posebno vprašanje je, ali je lahko eden od pogojev za nadaljevanje dela sveta delavcev v obravnavanih primerih tudi minimalno število »preostalih« članov sveta delavcev, na primer, najmanj dva. Po mojem mnenju bi bilo mogoče v zvezi s tem zagovarjati stališče, da zadostuje tudi le en »preostali« član, ki do opravljenih nadomestnih volitev pač v tem primeru deluje po enakih načelih kot delavski zaupnik v smislu 9. člena ZSDU.
Kar zadeva primer morebitnega neuspešnega kandidacijskega postopka ali neveljavnih nadomestnih volitev, pa veljajo povsem enaka pravila in posledice kot jih zakon za te primere določa glede »rednih« volitev. Obširnejši odgovor glede tega vidika problema je bil objavljen v reviji Industrijska demokracija, št. 9/2007, v enem stavku pa bi lahko rekli, da »okrnjeni« svet delavcev pač v tem primeru nadaljuje z opravljanjem »tekočih nalog« dokler ne poteče rok prepovedi ponovnega razpisa nadomestnih volitev.