VPRAŠANJE
Svet delavcev je po postopku, določenem v njegovem poslovniku, odpoklical dva predstavnika delavcev v nadzornem svetu družbe, ker ni bil zadovoljen z njunim načinom opravljanja te funkcije. Oba sta zoper sklep vložila pritožbo pri svetu delavcev, od katerega zahtevata razveljavitev odpoklica, češ da ta ni bil utemeljen. Kako naj ravna svet delavcev glede te njune pritožbe?
ODGOVOR STROKOVNJAKA
Predmetni sklep sveta delavcev o odpoklicu dveh predstavnikov delavcev v nadzornem svetu temelji na določbi 6. odstavka 79. člena Zakona o sodelovanju delavcev pri upravljanju (ZSDU), ki se glasi: »Predstavnike delavcev, ki so člani nadzornega sveta ali upravnega odbora oziroma njegovih komisij, izvoli in odpokliče svet delavcev in s tem seznani skupščino družbe.« Drugih zakonskih določb o tem vprašanju ni. To pa pomeni, da zakon odločitev o odpoklicu v celoti prepušča avtonomni presoji sveta delavcev (brez dolžnosti širšega utemeljevanja razlogov za takšno odločitev), postopek odpoklica pa avtonomni ureditvi v poslovniku sveta delavcev. Če torej svet delavcev iz kakršnih koli razlogov oceni, da delavski predstavnik v nadzornem svetu ne uresničuje pričakovanj glede učinkovitega zastopanja interesov delavcev v tem organu skladno z določbo prvega odstavka 80. člena ZSDU, ali da je drugače neprimeren za to funkcijo, ga ima vso pravico odpoklicati, pri čemer ni neke posebne pravne podlage za morebitno vsebinsko izpodbijanje njegove presoje. Zakon namreč, kot rečeno, ne določa, v kakšnih primerih bi se lahko ta eventualno štela kot neutemeljena in nezakonita. Jasno pa je seveda, da že po splošnih pravnih načelih ne sme biti »očitno« neutemeljena in sprejeta iz nagibov, ki so v nasprotju s samim bistvom in namenom instituta odpoklica (na primer, ker je v ozadju odpoklica v bistvu očitno le interes nekaterih drugih članov sveta delavcev po izvolitvi na to funkcijo, ki je, kot vemo, praviloma, dobro »nagrajena«, ne pa dejansko slabo delo dosedanjih delavskih nadzornikov ipd.).
Ker članstvo v nadzornem svetu v vlogi delavskega predstavnika torej ni nikogaršnja »pravica« (vsakdo z aktivno volilno pravico ima pravico za to funkcijo kandidirati, nima pa tudi pravice »biti izvoljen«), ampak je zgolj voljena funkcija, temelječa na zaupanju, zakon seveda tudi ne določa posebnega postopka za varstvo te »pravice« znotraj podjetja (tako kot to velja, na primer, za varstvo pravic iz delovnega razmerja po 200. členu ZDR-1). Glede na to, da v danem primeru odpoklica, kot je sklepati iz obrazložitve priloženega sklepa, ni zaslediti kakih kršitev poslovnika sveta delavcev (pritožnika pa svetu delavcev tudi ne očitata nedopustnih nagibov za odpoklic v prej omenjenem smislu), in upoštevaje tudi pravno načelo, da isti organ o isti zadevi ne odloča dvakrat, svet delavcev v danem primeru ne more odločati o pritožbi zoper lastni sklep o odpoklicu. Pritožnika pa lahko seveda odpoklic izpodbijata, če bosta uspela izkazati svoj pravni interes, s tožbo prek pristojnega sodišča, tako kot je v njuni pritožbi tudi že napovedano.
Svet delavcev torej ni pristojen za ponovno vsebinsko odločanje o konkretnih pritožbah zoper lastne postopkovno pravilno izglasovane sklepe o odpoklicu, pač pa pritožnike lahko napoti le na pristojno sodišče.