VPRAŠANJE
Ob izvolitvi je naš svet delavcev štel 7 članov. Medtem pa se je število delavcev družbe zmanjšalo pod 100, tako da bi po novem zadostoval 5-članski svet delavcev. Dvema od teh sedmih članov bo v kratkem prenehal mandat, zato nas zanima, kako v tem primeru interpretirati določbo četrtega odstavka 10. člena ZSDU, po kateri se v času trajanja mandatne dobe število članov sveta delavcev ne spremeni, ne glede na morebitno spremembo števila delavcev v družbi. Ali mora v našem primeru svet delavcev izvesti nadomestne volitve, ali pa je to stvar njegove proste presoje?
ODGOVOR STROKOVNJAKA
Določba 10. člena ZSDU ni neposredno povezana z vprašanjem (ne)potrebnosti nadomestnih volitev v primeru prenehanja mandata nekaterim od sedanjih članov sveta delavcev. Ta člen govori le o tem, kakšna je »polna« številčna zasedba sveta delavcev glede na število delavcev družbe na dan volitev, torej koliko članov sveta delavcev se v družbi voli, in o tem, da se ta sestava sveta delavcev potem tekom mandata ne spreminja kljub morebitnim zmanjšanjem ali povečanjem števila zaposlenih v družbi. To pomeni, da se je konkretno pri vas (ker ste na dan volitev zaposlovali več kot 100 delavcev) volili 7-članski svet delavcev in da imate do konca njegovega mandata pravico imeti 7-članski svet delavcev tudi zdaj, ko družba zaposluje manj kot 100 delavcev z aktivno volilno pravico.
Povsem drugo vprašanje pa je, kako zagotavljati vzdrževanje te »polne« 7-članske sestave v primeru, ko določenim članom preneha mandat (zaradi odpoklica ali zaradi kakršnegakoli drugega razloga po 46. členu ZSDU). Glede tega vprašanja je namreč ključnega pomena določba 47. člena ZSDU, ki ga je treba uporabljati povsem neodvisno od 10. člena istega zakona. To z drugimi besedami pomeni, da odločitev o tem, ali je potrebno izvesti nadomestne volitve zaradi odpoklica enega izmed članov ali ne, ni v ničemer odvisna od dejstva, da se je medtem zmanjšalo število zaposlenih v družbi in da bi bil iz tega razloga – če bi bile volitve zdaj – svet delavcev tako ali tako samo še 5-članski. Ta odločitev mora v celoti temeljiti na 47. členu, ki se glasi: »47. člen
Če delavcu preneha članstvo v svetu delavcev, postane član sveta delavcev za preostanek mandatne dobe tisti kandidat za člana sveta delavcev, ki je med neizvoljenimi kandidati za člane sveta delavcev dobil največ glasov, vendar ne manj kot 5 % glasov tistih, ki so glasovali. Če sta dva kandidata za člana sveta delavcev dobila enako število glasov, postane član sveta tisti, ki ima daljšo delovno dobo v družbi.
Če pred potekom mandatne dobe iz kakršnegakoli razloga preneha mandat več kot tretjini članov sveta delavcev in jih ni mogoče nadomestiti na način iz prejšnjega odstavka, se v 15 dneh od dneva ugotovitve o prenehanju mandata razpišejo nadomestne volitve.«
Kot lahko vidimo, pa v danem primeru nadomestne volitve tudi po tem členu niso potrebne, kajti po 2. odstavku citiranega člena jih je že po samem zakonu nujno izvesti le, če preneha mandat več kot tretjini članov sveta delavcev (v vašem primeru bi to pomenilo najmanj trem), ki jih ni mogoče nadomestiti po sistemu iz prvega odstavka tega člena. Dokler ni izpolnjen ta pogoj pa lahko svet delavcev (če ni več na razpolago neizvoljenih kandidatov, ki bi vstopili na mesto odpoklicanega člana) načeloma deluje tudi v »okrnjeni« sestavi. Ali povedano drugače: svet delavcev ima v tem primeru diskrecijsko pravico, da sam presodi in se odloči, ali bo do konca mandata deloval v okrnjeni sestavi, tj. v danem primeru s petimi namesto s sedmimi člani, ali bo izvedel nadomestne volitve zaradi zagotovitve »polne«, tj. 7-članske zasedbe.
Po navadi je odločitev sveta delavcev v takšnih primerih odvisna od trajanja še preostalega mandata. Če se to zgodi bolj proti koncu štiriletnega mandata, se namreč izvedba nadomestnih volitev, ki so seveda precej zahteven postopek, ne zdi najbolj smiselna. Če je svet delavcev bolj na začetku oziroma šele nekje sredi mandata, pa je vsekakor priporočljivo, da poskuša z nadomestnimi volitvami izpopolniti svojo sestavo.