VPRAŠANJE
Pred kratkim smo imeli z upravo skupno posvetovanje, na katerem so nas obvestili, da se bo sedanja družba, ki je organizirana kot delniška družba (d.d.), v določenem roku pravnoorganizacijsko preoblikovala v družbo z omejeno odgovornostjo (d.o.o.). To za nas zaposlene pomeni, da potem ne bomo več imeli svojih članov v nadzornem svetu (te smo sicer izvolili šele pred kratkim). Ker je v podjetju zaposlenih več kot 500 delavcev, pa imamo še vedno možnost, da predlagamo delavskega direktorja. Vendar pa je ta v svoji funkciji omejen le na kadrovske in socialne zadeve. Kako naj, oziroma kakšnega človeka naj svet delavcev predlaga kot kandidata za delavskega direktorja, da ga bo skupščina tudi potrdila?
ODGOVOR STROKOVNJAKA
Na to vprašanje je praktično nemogoče odgovoriti, kajti garancije, da bo pristojni organ lastnikov potrdil kateregakoli predlaganega kandidata za delavskega direktorja, ni prav nobene. Razlogi za morebitno zavrnitev predlaganega kandidata so namreč lahko zelo različni - od strokovnih pomanjkljivosti do osebnostnih lastnosti kandidata. Zaradi tega zakon (83. člen ZSDU) tudi predvideva poseben postopek imenovanja delavskega direktorja v primeru, ko pristojni organ lastnikov noče imenovati s strani sveta delavcev predlaganega kandidata.
Kriterijev, ki naj bi jih izpolnjevali kandidati za delavskega direktorja, zakon ne predpisuje. Prav tako ni primerno, da bi te kriterije predpisoval statut, ki ga sprejemajo le delničarji oziroma lastniki družbe. Zato je povsem stvar sveta delavcev in njegovega poslovnika, katere kriterije bo upošteval pri oblikovanju predloga kandidata. Pri tem je seveda logično, da naj bi imela največjo težo predvsem kriterij strokovnosti (funkcija člana uprave je namreč strokovno zelo zahtevna) in kriterij delavske pripadnosti (delavski direktor je po zakonu definiran kot "predstavnik delavcev v upravi družbe"). V tem smislu naj svet delavcev pač predlaga najboljšega kandidata po lastni presoji, ob morebitni zavrnitvi s strani pristojnega organa lastnikov, pa bo tako ali tako potrebno usklajevanje za imenovanje t.i. skupnega kandidata v smislu že omenjenega 83. člena ZSDU.
Mimogrede velja omeniti tudi že večkrat omenjeno dejstvo, da (kljub drugačni praksi v nekaterih podjetjih) delavski direktor po zakonu o sodelovanju delavcev pri upravljanju ZSDU v resnici ni zamišljen kot kadrovski direktor oziroma menedžer za kadrovsko področje v družbi, ampak ga zakon v 78. členu, kot rečeno, jasno definira kot »predstavnika delavcev v upravi družbe, kar je seveda nekaj popolnoma drugega. Če je »delavski direktor« v družbi postavljen kot kadrovski menedžer, pa to v bistvu nima popolnoma nobene zveze z delavskim soupravljanjem. zato vam predlagam, da se v družbi najprej jasno dogovorite o takšni ali drugačni koncepciji te funkcije in šele nato začnete iskati ustrezno osebo.
Prav tako se v praksi glede na zgoraj omenjeno zakonsko definicijo pogosto pojavlja vprašanje, ali je delavski direktor lahko postavljen le v delniških družbah (samo te imajo namreč »upravo« kot obvezen organ upravljanja) ali tudi v družbah z omejeno odgovornostjo, katerih poslovodni organ, če ni z družbeno pogodbo drugače določeno, je po zakonu »poslovodja« oziroma več poslovodij. Osebno menim, da ob upoštevanju določbe 1. odstavka 81. člena ZSDU o tem ne more biti nobenega dvoma, kajti v tem členu zakon ne ločuje različnih oblik gospodarskih družb, ampak postavlja le kriterij števila zaposlenih. Tudi poslovodstvo družb z omejeno odgovornostjo je namreč lahko kolektivno, tako da ni videti prav nobene smiselne pravne ovire, zaradi katere funkcija delavskega direktorja ne bi bila uresničljiva tudi v teh družbah.