VPRAŠANJE
Uprava nam za potrebe obveščanja, skupnega posvetovanja in soodločanja sveta delavcev pogosto posreduje skrajno pomanjkljiva pisna gradiva, ki svetu delavcev ne nudijo celovite informacije za potrebe njegovega odločanja. S katerimi predpisi je urejeno vprašanje »kakovosti« informacij, ki jih je dolžan pripraviti delodajalec za potrebe delovanja sveta delavcev?
ODGOVOR STROKOVNJAKA
Veljavna zakonodaja žal vprašanja »kakovosti« gradiv in drugih informacij, ki jih prejema svet delavcev od delodajalca, posebej ne ureja, čeprav gre za enega temeljih pogojev učinkovitega sodelovanja delavcev pri upravljanju. Zato je to zagotovo eno od pomembnejših vprašanj, ki mora biti predmet natančnejše opredelitve v t. i. participacijskem dogovoru med svetom delavcev in delodajalcem po 5. členu zakona o sodelovanju delavcev pri upravljanju. Svet delavcev mora vztrajati, da se v tem dogovoru jasno zapiše načelna opredelitev, da je gradivo »ustrezno«, če je vsebinsko popolno (celovito) ter pripravljeno pregledno in razumljivo za povprečno izobraženega člana, in da ga ima v nasprotnem primeru predsednik sveta pravico zavrniti in zahtevati, da se za potrebe odločanja sveta delavcev pripravi drugačno gradivo. Če takšne določbe v participacijskem dogovoru ni, žal svet delavcev nima neposredne pravne podlage za ukrepanje v tem smislu, kolikor pač neformalni pozivi delodajalcu na podlagi argumentov ne zaležejo.
Ustrezne napotilne norme za takšno ureditev predmetnega vprašanja v participacijskem dogovoru pa lahko najdemo v določbah evropske »direktive o obveščanju in posvetovanju z delavci« (Direktiva 2002/14/ES), in sicer v točki (f) 2. člena in v 3. odstavku 4. člena, ki se glasita:
»(f) “obveščanje” pomeni ponos podatkov predstavnikom delavcev s strani delodajalca, da se jim omogoči seznaniti se z neko zadevo in jo preučiti;«
»3. Obveščanje se opravi v času, na način in z vsebino, ki zlasti predstavnikom delavcev omogoča, da informacije ustrezno preučijo in se po potrebi pripravijo na posvetovanje.«
Določbe evropskih direktiv sicer pravno niso neposredno uporabne, ampak morajo biti prej prenesene v nacionalno zakonodajo. Vendar pa konkretna direktiva v našem primeru lahko vsekakor služi kot podlaga za ustrezno razlago določil ZSDU, s katerim naj bi bila implementirana v slovenski pravni red (glej 1. člen ZSDU). Zato menim, da se lahko v zvezi z interpretacijo določil ZSDU o načinu izvajanja obveščanja in skupnega posvetovanja s svetom delavcev v zgoraj navedenem smislu sklicujete tudi na to direktivo.