VPRAŠANJE
Pred šestimi meseci smo imeli volitve v svet delavcev, ki pa niso uspele zaradi premajhne udeležbe. Ali moramo ponoviti celoten postopek z zbori ali pa lahko takrat izvoljena volilna komisija ponovi postopek tako, da razpiše datum volitev in določi roke za vložitev predlogov kandidatov za člane sveta delavcev?
ODGOVOR STROKOVNJAKA
Zakon na to vprašanje žal ne daje decidiranega odgovora, tako da je potrebno v ta namen poskusiti z logično in namensko razlago ustreznih zakonskih določil, zlasti določbe 18. v zvezi z 42. členom ZSDU. Ob takšni razlagi, pa bi bilo po mojem mnenju dopustno, da nove volitve sveta delavcev po 42. členu ZSDU izvede volilna komisija brez ponovnega sklica zbora delavcev.
Ključna odločitev, zaradi katere je treba za prve volitve sveta delavcev sklicati zbor delavcev, je odločitev o tem, ali naj se svet delavcev v družbi sploh oblikuje ali ne, kajti oblikovanje sveta delavcev je po ZSDU fakultativna odločitev delavcev posamezne organizacije. Ta odločitev pa je bila v danem primeru že sprejeta in v pravu velja načelo »ne bis in idem«, torej o isti stvari se (na istem organu) ne more odločati dvakrat. Vprašanje je torej, če je zgolj zaradi določitve datuma ponovnih volitev ter rokov za vlaganje kandidatur res smiselno in potrebno ponovno sklicati zbor delavcev.
Ob logični in namenski razlagi zakona skoraj zagotovo ne. Če je namreč odločitev o oblikovanju sveta delavcev v podjetju in o številu njegovih članov (vključno z morebitno opredelitvijo specifične strukture članov v smislu 28. člena ZSDU) ter imenovanju volilne komisije veljavno sprejeta, gre od tu naprej v bistvu le še za vprašanje tehnične izvedbe volitev, za katero pa je tudi sicer pristojna volilna komisija. Tudi datum volitev je po mojem mnenju samo izvedbena »tehnikalija«, ne vsebinsko vprašanje v zvezi z oblikovanjem sveta delavcev. Zato bi ponovno sklicevanje zbora delavcev zgolj zaradi določitve datuma volitev pomenilo zgolj formalizem zaradi formalizma. Če bi, seveda ob spoštovanju minimalnega šestmesečnega zakonskega roka in sklepa zbora delavcev o številu in sestavi sveta delavcev, ponovne volitve razpisala volilna komisija, torej po mojem mnenju ne bi šlo za bistveno kršitev volilnega postopka, zaradi katere bi sodišče lahko takšne volitve eventualno razveljavilo.
Vsebinski ugovor zoper takšno stališče bi bil morda lahko le ta, da so delavci s tem, ko so se v premajhnem številu udeležili prvih volitev, v bistvu izrazili voljo, da sveta delavcev v podjetju ne želijo imeti in s tem v nekem smislu »suspendirali« veljavni sklep zbora delavcev o oblikovanju sveta. Vendar pa bi bila takšna razlaga »neuspeha« prvih volitev silno pretirana, predvsem pa pravno tudi zelo delikatna. Razlogi za premajhno udeležbo na volitvah so namreč lahko zelo različni in jih ni mogoče kar a priori šteti za »izraz volje« kolektiva zaposlenih v omenjenem smislu. Lahko je razlog v tem, da se večina delavcev pač ni strinjala s predlagano kandidatno listo, v tem, da so bile volitve slabo organizirane (npr. premajhna obveščenost, veliko število službeno in iz drugih razlogov odsotnih delavcev na dan volitev ipd.) ali v čem povsem tretjem. Sprejete odločitve zbora delavcev o oblikovanju sveta delavcev torej v nobenem primeru ne kaže postavljati pod vprašaj in jo ponavljati. Če bi že bilo potrebno zaradi česarkoli ponovno sklicevati zbor delavcev, bi bil to lahko le sprejem formalne odločitve o datumu ponovnih volitev, o čemer pa smo se opredelili že zgoraj.
In še nekaj. Če bi ZSDU zahteval ponoven sklic zbora delavcev za razpis novih volitev v smislu 42. člena, bi to zagotovo tudi izrecno določil. Če tega ni izrecno določil (42. člen ZSDU zahteva le nove volitve, ne ponovnega odločanja o oblikovanju zbora delavcev), pa velja pri njegovi razlagi upoštevati načelo, da je imel namen določiti tisto, kar ustreza razumnemu preudarku (»lex semper intendit, quod convenit rationi«). Razumnemu preudarku pa v danem primeru vsekakor ustreza zgoraj navedeno stališče.