VPRAŠANJE
Na dan, ko je – po predhodni uskladitvi z delodajalcem – napovedano skupno posvetovanje na temo nove sistemizacije delovnih mest, bo, kot vse kaže, več kot polovica članov sveta delavcev odsotnih. Predvidevamo, da vnaprej planirano skupno sejo z delodajalcem (kljub nesklepčnosti) sicer lahko imamo, razlika je le ta, da ne moremo sprejeti nobenega sklepa. Drži?
ODGOVOR STROKOVNJAKA
Načeloma je vsekakor tako, kot predvidevate. Lahko imate sejo, a zaradi nesklepčnosti ni mogoče sprejemati kakršnikoli zavezujočih odločitev, ampak je mogoče na seji le razpravljati o določenih problematikah. Izvedba skupnega posvetovanja v teh pogojih pa je – vsaj strogo formalnopravno gledano – seveda problem. Skupno posvetovanje namreč pomeni »usklajevanje stališč z delodajalcem« in to je v končni fazi vendarle neka »odločitev« znotraj zakonskih pristojnosti sveta delavcev. Kajti, delodajalec se bo na to skupno posvetovanje lahko kadarkoli skliceval pri morebitnem dokazovanju, da je bila sistemizacija sprejeta po predpisanem postopku.
Čeprav sam načeloma nisem naklonjen pretiranemu formaliziranju pri raznih usklajevanjih med sveti delavcev in delodajalci, kolikor za tem ne stojijo kake morebitne vsebinske posledice, bi bil torej v danem primeru previden. Sistemizacija je namreč sila pomemben akt, zato je težko reči, da skupno posvetovanje o njem ni vsebinsko pomembna »odločitev« sveta delavcev. Predlagam torej, da najprej ocenite, za kakšne spremembe sistemizacije pravzaprav v konkretnem primeru gre, in kakšne utegnejo biti njihove posledice za posameznike ali za kolektiv.
Edino če gre v konkretnem primeru morda zgolj za kake manjše »popravke« bolj ali manj formalne narave, in če zato tudi v primeru sklepčnosti sveta delavcev ne bi bilo pričakovati kakih resnejših vsebinskih pomislekov in debat, izvedbe planiranega skupnega posvetovanja ne kaže prelagati in ponovno usklajevati ustreznih terminov. V takšnem primeru bi bilo omenjeno proceduralno odstopanje eventualno še dopustno, kajti »stališča« sveta delavcev pri skupnem posvetovanju za delodajalca tako ali tako niso zavezujoča. V nasprotnem pa se vsekakor raje poskusite z delodajalcem dogovoriti za preložitev skupnega posvetovanja in se nanj tudi dobro pripravite. To pomeni, da bi bilo treba o predlaganih spremembah sistemizacije izpeljati široko predhodno razpravo med – vsaj konkretno prizadetimi – zaposlenimi, da dobite njihova mnenja pred oblikovanjem »stališč sveta delavcev«, s katerimi boste potem vstopili v skupno posvetovanje z delodajalcem. Skupno posvetovanje kot »usklajevanje stališč« namreč tudi sicer predpostavlja, da oba partnerja prideta nanj z že izdelanimi stališči. To, kot rečeno, še posebej velja za sistemizacijo, ki je zelo občutljiv akt.
Moje stališče je, da bi moral svet delavcev v danem primeru tudi sicer (torej tudi, če se ne bi obetala nesklepčnost seje) v bistvu poskrbeti za pravočasno predhodno oblikovanje jasnih stališč do obravnavane problematike. Nesmiselno je namreč skupno posvetovanje, če se šele na posvetovanju samem člani sveta delavcev prvič seznanjajo s potrebnimi informacijami in usklajujejo med seboj o tem, kakšna stališča naj svet delavcev pravzaprav zastopa. V tem primeru ni nobene vsebinske razlike med »informiranjem« sveta delavcev po 89. členu ZSDU ter skupnim posvetovanjem po 91. – 94. členu ZSDU.
Na ta ključni vidik izvedbe skupnega posvetovanja pa sveti delavcev v praksi žal pogosto pozabljajo. Tudi v vašem primeru se torej zdi, da ni glavni problem v tem, ali bo formalna skupna seja »sklepčna«, ampak vprašanje, ali boste nanjo kot svet delavcev sploh prišli ustrezno »argumentacijsko pripravljeni«.