VPRAŠANJE
Kot predsednica sveta delavcev sem za člana nadzornega sveta, ki je sicer tudi član sveta delavcev, poiskala izobraževanje in o tem obvestila direktorja. Dobila sem odgovor, da sem prekoračila svoja pooblastila, ker je izobraževanje članov nadzornega sveta v domeni nadzornega sveta in ne sveta delavcev. Ali to drži?
Dodatno me zanima, kako dolgo lahko, potem ko mu posredujem predlog participacijskega dogovora, direktor odlaša s podpisom? In, ali dokler ni podpisanega dogovora veljajo določila Zakona o sodelovanju delavcev pri upravljanju (ZSDU)?
ODGOVOR STROKOVNJAKA
Kar zadeva vaše prvo vprašanje, direktor seveda nima (čisto) prav, čeprav nikakor ne gre oporekati, da je sicer tudi nadzorni svet sam dolžan skrbeti za izobraževanje svojih članov. Vendar pa nikakor ne »ekskluzivno«. Prioritetno je dolžan za to skrbeti svet delavcev. Dejstvo je namreč, da gre za »delavskega« predstavnika, ki
- v nadzornem svetu skladno z izrecno določbo prvega odstavka 80. člena ZSDU zastopa »interese delavcev« (citat: »Člani nadzornega sveta in upravnega odbora ter njegovih komisij, ki so predstavniki delavcev, zastopajo interese vseh delavcev v okviru pooblastil tega organa v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe, ali zakonom, ki ureja zadruge, in statutom družbe.«),
- ga je v nadzorni svet izvolil svet delavcev in ga lahko kadarkoli tudi odpokliče, zato ima v odnosu do njegovega dela v tem organu tudi t. i. usmerjevalno in nadzorno funkcijo (več o tem v Priporočilih ZSDS za delovanje predstavnikov delavcev v organih družb, na spletni strani Združenja svetov delavcev Slovenije na naslovu: https://www.delavska-participacija.com/priloge/2827-1.doc), zaradi česar ima že po logiki stvari vso pravico skrbeti tudi za njegovo ustrezno usposobljenost za učinkovito opravljanje te svoje funkcije v interesu delavcev. Omenjena priporočila združenja zato med drugim vsebujejo tudi posebno priporočilo, da se v participacijskem dogovoru posebej uredijo tudi materialni in drugi pogoji za delo delavskih predstavnikov v organih družb (tj. v nadzornih svetih in/ali upravnih odborih).
Glede tega, v kakšnem roku naj bi bil direktor dolžan podpisati participacijski dogovor, pa 5. člen ZSDU, ki sicer ureja ta dogovor, nima nobene posebne določbe. Jasno je namreč, da je treba – ker gre za dvostranski pravni akt z elementi klasične pogodbe – praviloma prej izpeljati ustrezna usklajevanja oziroma pogajanja med udeležencema. Participacijskega dogovora se torej ne da poslati nasprotnemu udeležencu kar v »podpis«. V primeru, če do sklenitve tega dogovora ne pride, pa ima svet delavcev po 66. členu ZSDU možnost glede ureditve ključnih vprašanj sprožiti arbitražni spor. Med ta ključna vprašanja spadajo med drugim materialni pogoji (finančna sredstva) za delo sveta, brez česar SD praktično skoraj ne more funkcionirati.
Določila zakona pa seveda veljajo vedno, torej tudi po podpisu dogovora, kajti tisto, kar določa zakon, je skladno z načelom zakonskega minimuma zgolj minimalni obseg pravic. Česar v participacijski dogovor zato ni treba še enkrat prepisovati, ampak se v dogovoru skladno s 1. in 2. odstavkom 5. člena ZSDU uredi le eventualni nadstandardni obseg pravic ali drugi načini izvajanja teh pravic itd.