← Nazaj na vprašanja

Sodelovanje z delodajalcem

»Informacijska blokada« sveta delavcev s strani poslovodstva

Podatki o odgovoru
Avtor odgovora
dr. Mato Gostiša
Spletni zapis
20. 11. 2026
Vsebinski pregled
Datum pregleda ni evidentiran.

Datum spletnega zapisa ni nujno datum nastanka strokovnega mnenja. Pri uporabi upoštevajte okoliščine vprašanja in poznejše spremembe predpisov.

VPRAŠANJE

Na vas se obračamo z dvema vprašanjema, in sicer: 1) Svet delavcev je pozval poslovodstvo, da mu le-to posreduje podatke o napredovanjih v letošnjem letu (in sicer zgolj število in vrsto oziroma stopnje izvedenih napredovanj po posameznih službah brez kakršnihkoli osebnih podatkov), ker je želel v okviru svoje pristojnosti po prvi alineji 87. člena ZSDU preveriti informacije o domnevnih kršitvah in izigravanjih veljavnega pravilnika v nekaterih službah. Poslovodstvo mu je posredovalo zgolj posplošen odgovor, da je število napredovanj v družbi usklajeno s poslovnim načrtom, v ostalem pa je bila njegova zahteva zavrnjena z »obrazložitvijo«, da ta problematika nikoli ni bila predmet širših razprav. Kaj lahko svet delavcev ukrene za zavarovanje svoje zakonske pravice do obveščenosti?
2) Poslovodstvo je prepovedalo javno objavo zapisnika skupne seje sveta delavcev in izvršnega odbora sindikata na temo plačnega sistema v družbi. Menimo, da nam je bila s to informacijsko »blokado« kršena pravica do obveščanja zaposlenih kot naše »baze«. Kakšne postopke v zvezi s tem predlagate?

ODGOVOR STROKOVNJAKA

1.

Problem bistveno »pomanjkljivo« urejene pravice sveta delavcev do poslovnih podatkov in informacij, ki jih ta potrebuje za opravljanje svojih zakonskih funkcij in pristojnosti, je vsekakor ena temeljnih pomanjkljivosti veljavnega ZSDU. In v čem je ta ključna pomanjkljivost zakona, ki delodajalcem, če to želijo, žal omogoča dokaj enostavno in učinkovito izogibanje posredovanju potrebnih tovrstnih informacij na zahtevo sveta delavcev (SD)?

Problem ni ZVOP-2 in varstvo osebnih podatkov ter sklicevanje delodajalcev nanj, temveč se problem skriva v izrazito pomanjkljivi določbi drugega odstavka 89. člena ZSDU, ki se glasi: »Na zahtevo sveta delavcev mora delodajalec omogočiti vpogled v dokumentacijo, ki je nujna za obveščenost o zadevah iz prejšnjega odstavka.« Ta – sicer edina tozadevna – zakonska določba namreč:

  1. kot prvo, govori izključno samo o pravici SD do »vpogleda v dokumentacijo«, ne pa tudi o pravici zahtevati od delodajalca takšne ali drugačne podatke in informacije,
  2. kot drugo pa se za nameček izrecno nanaša samo na »zadeve iz prvega odstavka« tega člena, ne pa tudi na vsa številna druga vprašanja iz pristojnosti sveta delavcev, ki jih ta člen ne zajema.

Kar pomeni, da je zakonsko priznana pravica SD do obveščenosti na ta način v resnici bistveno omejena, in da številne problematike, s katerimi naj bi se SD praviloma ukvarjal »proaktivno« oziroma na lastno iniciativo (konkretno npr. tudi problematika napredovanja delavcev, ki je sicer ena od pristojnosti SD po 95. členu ZSDU), po veljavnem zakonu v to pravico niso zajete. S tem pa tudi ne »zakonsko zavarovane« na način, da bi jih lahko svet delavcev po potrebi uveljavil tudi po pravni poti (npr. prek arbitraže ali predloga Inšpektoratu RS za delo za uvedbo postopka o prekršku), zaradi česar je tudi delovna inšpekcija v teh primerih praktično nemočna.

Edino možnost za zapolnitev te pravne vrzeli predstavlja ustrezna avtonomna pravna ureditev te problematike v participacijskem dogovoru (PDog). Na primer z določbo, ki bi se glasila: »Poslovodstvo je dolžno svetu delavcev na njegovo zahtevo omogočiti vpogled v dokumentacijo oziroma mu najkasneje v 15 dneh posredovati tudi vse druge podatke in poslovne informacije, ki jih ta potrebuje za opravljanje svojih delavskopredstavniških nalog in pristojnosti po zakonu in tem dogovoru, zlasti še za svoje proaktivno angažiranje pri uveljavljanju interesov delavcev po prvi in drugi alineji 87. člena ZSDU, razen strogo zaupnih podatkov in informacij, katerih posredovanje bi utegnilo povzročiti družbi škodo kljub določbi 68. člena ZSDU.« Če takšne ali vsaj podobne določbe v veljavnem PDog nimate, vam torej svetujem, da čim prej sprožite pobudo poslovodstvu za njegove spremembe in dopolnitve.

2.

Kar zadeva »blokado« oziroma onemogočanje objave zapisnika seje SD in IO sindikata, pa je stvar drugačna. V tem primeru namreč pravne poti za realizacijo te pravice in dolžnosti sveta delavcev po mojem mnenju vendarle obstajajo. Kajti gre za primer eklatantne kršitve oziroma onemogočanje izvrševanja pravice in dolžnosti članov sveta delavcev, da o svojih aktivnostih v tej funkciji obveščajo zaposlene, ki so jih izvolili za zastopanje njihovih interesov v procesih sodelovanja pri upravljanju v skladu z zakonom. Ta pravica in dolžnost je namreč pravno popolnoma samoumevna, čeprav je zakon kot take ne določa izrecno.

Razmerje med člani sveta delavcev in zaposlenimi je mogoče pravno opredeliti kot specifično obliko mandatnega razmerja, saj člani sveta delavcev delujejo na podlagi pooblastila (mandata), ki jim ga z izvolitvijo podelijo zaposleni, le da pooblastilo ne temelji na osebni pogodbi, temveč na rezultatu demokratičnih volitev znotraj podjetja. V tem kontekstu so vloge naslednje:

  • mandanti (naročniki) so zaposleni v podjetju, ki imajo aktivno volilno pravico in ki z glasovanjem prenesejo pravico do zastopanja svojih interesov na izvoljene predstavnike;
  • mandatarji (pooblaščenci) so člani sveta delavcev, ki v svojem mandatnem obdobju nastopajo v imenu kolektiva zaposlenih pri uresničevanju njihovih soupravljavskih pravic.

Temeljni dolžnosti mandatarjev pa sta načeloma dve:

1) Član sveta delavcev kot mandatar se je v razmerju do vodstva dolžan aktivno zavzemati za interese zaposlenih, ki jih zastopa. Če zaposleni ocenijo, da član sveta ne opravlja svojih nalog v skladu z njihovimi interesi, ga lahko odpokličejo pred iztekom mandatne dobe. To je neposredna analogija preklicu pooblastila v klasičnem mandatnem razmerju.

2) Podobno kot mora mandatar poročati mandantu, mora tudi svet delavcev redno obveščati zaposlene o svojem delu in jih vključevati v dajanje pobud in predlogov. Prav uresničevanje te dolžnosti pa v danem primeru delodajalec onemogoča.

Ravnanje delodajalca torej nesporno pomeni kršitev določbe 56. člena ZSDU, ki se glasi: »Člani sveta delavcev ne smejo biti ovirani oziroma jim ne sme biti onemogočeno opravljanje njihovih aktivnosti v svetu delavcev, kot tudi ne njihovo redno delo.« To pa pomeni prekršek po 8. točki 107. člena ZSDU, za katerega je zagrožena globa od 4.000 do 20.000 evrov za pravno osebo (podjetje) in 1.000 do 2.000 evrov za odgovorno osebo pravne osebe.

Predlagam torej, da SD delodajalca seveda najprej opozori na to kršitev in ga pozove k njeni takojšnji odpravi, v nasprotnem pa jo prijavi inšpekciji dela s predlogom, da ta po opravljenem inšpekcijskem nadzoru uvede postopek o prekršku po zgoraj navedenem členu ZSDU.

ZSDS · »Informacijska blokada« sveta delavcev s strani poslovodstva
https://zsds.si/vprasanje-in-odgovor/informacijska-blokada-sveta-delavcev-s-strani-poslovodstva/