← Nazaj na vprašanja

Organi družbe

Informacije o delu nadzornega sveta kot poslovna skrivnost

Podatki o odgovoru
Avtor odgovora
dr. Mato Gostiša
Spletni zapis
21. 11. 2026
Vsebinski pregled
Datum pregleda ni evidentiran.
Vir
Industrijska demokracija 2/2007, str. 30–31

Datum spletnega zapisa ni nujno datum nastanka strokovnega mnenja. Pri uporabi upoštevajte okoliščine vprašanja in poznejše spremembe predpisov.

VPRAŠANJE

Na vas se obračamo s prošnjo za mnenje glede težav z informiranjem sveta delavcev s strani predstavnikov delavcev v nadzornem svetu družbe. Problem je namreč v tem, da so vsa gradiva in zapisniki sej nadzornega kar po pravilu označeni kot »poslovna skrivnost«, tako da je svet delavcev popolnoma odrezan od informacij o delovanju nadzornega sveta in delavskih predstavnikov v njem. Na naša opozorila o neustreznosti takšne prakse pa vedno dobimo le odgovor, da je tako pač določeno v poslovniku nadzornega sveta.

ODGOVOR STROKOVNJAKA

Prenovljeni zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1) problematiko poslovnih skrivnosti družbe ureja povsem enako kot prej veljavni ZGD, in sicer v okviru 39. in 40 . člena, ki se glasita:

39. člen

(pojem poslovne skrivnosti)

(1) Za poslovno skrivnost se štejejo podatki, za katere tako določi družba s pisnim sklepom. S tem sklepom morajo biti seznanjeni družbeniki, delavci, člani organov družbe in druge osebe, ki morajo varovati poslovno skrivnost.

(2) Ne glede na to, ali so določeni s sklepi iz prejšnjega odstavka, se za poslovno skrivnost štejejo tudi podatki, za katere je očitno, da bi nastala občutna škoda, če bi zanje izvedela nepooblaščena oseba. Družbeniki, delavci, člani organov družbe in druge osebe so odgovorni za izdajo poslovne skrivnosti, če so vedeli ali bi morali vedeti za tako naravo podatkov.

(3) Za poslovno skrivnost se ne morejo določiti podatki, ki so po zakonu javni ali podatki o kršitvi zakona ali dobrih poslovnih običajev.

40. člen

(varstvo poslovne skrivnosti)

(1) S pisnim sklepom iz prvega odstavka prejšnjega člena družba določi način varovanja poslovne skrivnosti in odgovornost oseb, ki morajo varovati poslovno skrivnost.

(2) Podatke, ki so poslovna skrivnost družbe, morajo varovati tudi osebe zunaj družbe, če so vedele ali če bi glede na naravo podatka morale vedeti, da je podatek poslovna skrivnost.

(3) Prepovedano je ravnanje, s katerim bi osebe zunaj družbe poskušale v nasprotju z zakonom in voljo družbe pridobiti podatke, ki so poslovna skrivnost družbe.

Glede uporabe pravil o poslovni skrivnosti družbe v povezavi z delovanjem sveta delavcev pa je pomembna zlasti tudi določba 68. člena zakona o sodelovanju delavcev pri upravljanju (ZSDU), ki se glasi:

68. člen

Člani sveta delavcev in osebe iz 61. člena tega zakona morajo varovati poslovno skrivnost družbe.

Če je res, da so vsa gradiva in zapisniki sej nadzornega sveta s poslovnikom vašega nadzornega sveta (NS) že a priori določena kot poslovna skrivnost družbe, je ob upoštevanju zgoraj citiranih zakonskih določil vsekakor mogoče reči, da takšna poslovniška ureditev te problematike ni ustrezna. Vsekakor gre za pretirano poenostavitev problema, ki je lahko tudi škodljiva, saj onemogoča nujno potrebno in koristno informiranost zaposlenih in njihovih predstavnikov.

Pravno gledano mora biti namreč poslovna skrivnost v družbi urejena s »pisnim sklepom«, ki določa:

a) podatke, ki se štejejo kot poslovna skrivnost, in

b) način varovanja poslovne skrivnosti.

Poslovno skrivnost torej po intenciji zakona predstavljajo le določeni podatki, za katere je tako posebej določeno, in katerih razkritje lahko povzroči družbi škodo, ne pa kar vsi podatki, povezani z dejavnostjo družbe ali njenega posameznega organa upravljanja. V tem smislu ureditev, po kateri je poslovna skrivnost kar »vsebina dela nadzornega sveta v celoti«, zagotovo ni v duhu zakona, kajti delovno področje nadzornega sveta je tako široko, da se lahko na njegovem dnevnem redu znajde katerakoli poslovna problematika družbe. Že po logiki stvari pa vsa ta problematika zagotovo ne sodi v kategorijo poslovnih skrivnosti.

Poleg tega takšen pristop k urejanju te problematike ni celovit v smislu zgoraj citiranih določil ZGD-1, saj ne določa načina varovanja poslovnih skrivnosti (komu in na kakšen način je dovoljeno sporočati konkretne podatke). Če je nek podatek formalno določen kot poslovna skrivnost, namreč to še ne pomeni, da zanj ne sme vedeti nihče, ampak je vedno treba določiti nek smiseln krog oseb, katerim je podatek glede na svojo vsebino brez škode lahko ali (za potrebe opravljanja svojih funkcij) celo mora biti dostopen. Ta krog upravičencev se običajno določa preko t.i. stopenj tajnosti, kot so, na primer, »interno« (gre za podatek, ki je dostopen vsem zaposlenim, ni pa ga dovoljeno sporočati drugim osebam), »zaupno« (podatek je dostopen samo določenim poklicnim ali organizacijskim skupinam v družbi ter organom družbe in delavskim predstavništvom), »strogo zaupno« (podatek je lahko znan samo članom uprave in nadzornega sveta ter morda še članom sveta delavcev in IO sindikata) in podobno.

Skratka, proglasiti vse, kar se dogaja na sejah tega ali onega organa družbe, za poslovno skrivnost je logični nesmisel in tudi ni v skladu z intencijo zakona. V vaši družbi bo torej problematiko varovanja poslovnih skrivnosti očitno treba čim prej urediti v skladu z zakonom, kajti omenjene splošne določbe poslovnika NS seveda ni mogoče šteti kot »pisni sklep« v smislu 39. in 40. člena ZGD-1. Takšen sklep je lahko bodisi individualen (za vsak konkreten podatek posebej) bodisi abstrakten, torej sprejet v obliki splošnega akta s kriteriji, na podlagi katerih se potem ustrezno kategorizirajo posamični podatki, ki pomenijo poslovno skrivnost. V vsakem primeru pa mora biti takšen, da je možno ločiti »običajne« poslovne podatke od podatkov, ki so utemeljeno določeni kot poslovna skrivnost, ter prepoznati način dolžnega varovanja slednjih in krog zavezancev za takšno varovanje oziroma t.i. stopnjo zaupnosti. Z eno samo samcato do skrajnosti posplošeno in poenostavljeno poslovniško določbo nadzornega sveta pač te problematike ni mogoče urediti tako, kot je to predvideno v zakonu.

Kar zadeva dostopnost podatkov iz gradiv in zapisnikov nadzornega sveta članom sveta delavcev in širši interni javnosti (zaposlenim) nasploh, pa je potrebno posebej poudariti troje, in sicer:

a) Svet delavcev je tisti, ki imenuje in odpoklicuje predstavnike delavcev v nadzornem svetu, zato ima v odnosu do njih tudi t.i. usmerjevalno in kontrolno funkcijo, ki jo seveda lahko opravlja le, če je vsestransko seznanjen z njihovim delovanjem v tem organu. Če predstavniki delavcev v nadzornem svetu nimajo tovrstne povezave s svetom delavcev kot svojo »bazo«, pa je smisel njihovega obstoja in delovanja v tem organu že v načelu vprašljiv, saj ni jasno čigave interese pravzaprav v njem zastopajo in komu so za svoje delo odgovorni. Načeloma velja, da so kakršnikoli »predstavniki« vedno odgovorni organu, ki jih je izvolil in ki jih ima pravico tudi odpoklicati pred potekom mandata (v našem primeru je to seveda svet delavcev). Člani NS namreč formalno nimajo statusa nikomur odgovornih »poslancev«, ampak je preko instituta odpoklica jasno vzpostavljena njihova odgovornost bodisi v razmerju do skupščine delničarjev (predstavniki kapitala v NS) bodisi v odnosu do sveta delavcev (predstavniki delavcev v NS).

b) Iz zgoraj citirane določbe 68. člena ZSDU sledi, da so tudi člani sveta delavcev zavezani k varovanju poslovne skrivnosti, kar jasno kaže na to, da je že zakonodajalec izhajal iz predpostavke, da bodo pri opravljanju svojih funkcij morali biti občasno seznanjeni tudi z določenimi poslovnimi skrivnostmi. Četudi je torej nek podatek, obravnavan na seji nadzornega sveta, sam po sebi opredeljen kot »poslovna skrivnost« (brez oznake konkretne stopnje zaupnosti), to še ne pomeni, da ga predstavniki delavcev v NS ne smejo sporočiti članom sveta delavcev. Formalnopravno torej v vašem konkretnem primeru niti ne bi šlo za kršitev poslovniške določbe o varovanju gradiv in zapisnikov sej NS kot poslovne skrivnosti, če bi predstavniki delavcev v NS z njimi seznanjali člane sveta delavcev, katere že zakon neposredno zavezuje k varovanju teh skrivnosti.

c) Nadzorni svet bi moral biti v duhu sodobnih konceptov upravljanja tudi sam zainteresiran za čim boljšo obveščenost tako sveta delavcev kot vseh zaposlenih o poslovanju družbe in le v najnujnejših in zares smiselnih primerih, ne pa kar povprek, omejevati dostopnost določenih informacij le na člane NS. Pravilo glede poslovne skrivnosti bi torej moralo biti ravno obratno od sedanjega, t.j. vsa gradiva in zapisniki sej NS so javni (vsaj do ravni članov sveta delavcev), če niso posamezni od njih s posebnim sklepom izrecno določeni kot poslovna skrivnost, dostopna samo članom NS. Dodajanje oznake »zaupno« oziroma »poslovna skrivnost« že na sama vabila za nadzorni svet pa je popolnoma nesprejemljiva praksa, ki se je žal pri nas razrasla do pravega absurda.

Na podlagi vsega povedanega bi bilo smiselno in potrebno s strani sveta delavcev predlagati čimprejšen sprejem ustreznega »sklepa oz. pravilnika o varovanju poslovnih skrivnosti« v družbi, predvsem pa spremembo sporne določbe poslovnika nadzornega sveta, po kateri so vsa gradiva in zapisniki sej nadzornega sveta tretirani kot poslovna skrivnost družbe. Če ne gre drugače, bi bila potrebna vsaj dopolnitev omenjene določbe v tem smislu, da ne velja za člane sveta delavcev, razen kadar je to iz utemeljenih razlogov določeno s posebnim sklepom nadzornega sveta.

ZSDS · Informacije o delu nadzornega sveta kot poslovna skrivnost
https://zsds.si/vprasanje-in-odgovor/informacije-o-delu-nadzornega-sveta-kot-poslovna-skrivnost/