← Nazaj na vprašanja

Delo sveta delavcev

Dopustnost snemanja sej sveta delavcev

Podatki o odgovoru
Avtor odgovora
dr. Mato Gostiša
Spletni zapis
20. 11. 2026
Vsebinski pregled
Datum pregleda ni evidentiran.

Datum spletnega zapisa ni nujno datum nastanka strokovnega mnenja. Pri uporabi upoštevajte okoliščine vprašanja in poznejše spremembe predpisov.

VPRAŠANJE

Predsednik sveta delavcev predlaga, da se v prihodnje seje sveta delavcev snemajo, s čimer pa se del članov ne strinja. Poslovnik sveta delavcev v zvezi s tem zdaj določa le naslednje: »Seje se lahko tudi snemajo na magnetofonski trak.« Glede na omenjena razhajanja med člani nas zanima, ali takšna določba poslovnika po vašem mnenju zadostuje kot pravna podlaga za zakonito snemanje sej sveta delavcev zgolj na podlagi sklepa oziroma privolitve večine na seji prisotnih članov?

ODGOVOR STROKOVNJAKA

Glede tega vprašanja Zakon o sodelovanju delavcev pri upravljanju žal nima nobenih posebnih določb, ampak vsa »interna« vprašanja o načinih dela SD, kamor sodi tudi morebitno snemanje njegovih sej, praktično v celoti prepušča ureditvi v poslovniku sveta delavcev.

Načeloma torej snemanje sej sveta delavcev ni nezakonito (poznano je sicer tudi v nekaterih drugih primerih, denimo, pri sejah Državnega zbora in njegovih delovnih teles, sejah občinskih svetov, sejah organov društev in drugih pravnih oseb itd.), vendar pa je treba pri tem upoštevati predvsem tudi zakonodajo s področja varstva osebnih podatkov (zlasti Zakon o varstvu osebnih podatkov in Splošno uredbo EU o varstvu osebnih podatkov), ki v zvezi s tem postavlja vrsto pogojev, na katere v svojih številnih mnenjih, izdanih na to temo, posebej opozarja tudi Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju: IP). Ta namreč v teh svojih mnenjih izrecno poudarja, da posameznikov glas (in v primeru video snemanja tudi njegova podoba) vselej povesta več kot le zapis njegovih besed, četudi bi ta bil v obliki magnetograma. Glede na navedeno ni dvoma, da snemanje pomeni poseg v zasebnost in varstvo osebnih podatkov ter da je takšen poseg dopusten le na podlagi ustreznega pravnega temelja.

Pravni podlagi za obdelavo osebnih podatkov, ki v konkretnem primeru, torej v povezavi z dopustnostjo snemanja sej sveta delavcev, prideta najbolj v poštev, sta:

(a) privolitev v obdelavo osebnih podatkov, oziroma,

(b) obdelava je potrebna zaradi zakonitih interesov.

Navedeno pomeni, da je treba snemanje sej, kadar se te ne snemajo zaradi zakonitih interesov sveta delavcev, snemati vedno s privolitvijo vseh udeležencev na seji. Privolitev mora biti prostovoljna, specifična, informirana in nedvoumna. Svet delavcev ima vselej možnost, da sam opredeli način organizacije svojega dela in to uredi s svojim poslovnikom, pri čemer pa mora, kot rečeno, upoštevati omenjene predpise o varstvu podatkov. V obeh primerih bi bilo torej primerno, če svet delavcev snemanje uredi z ustreznim notranjim aktom. In če so določbe poslovnika o snemanju sej in uporabi posnetkov dovolj natančne in brez omejitve dostopne – vsaj interni – javnosti, bi lahko šteli, da je privolitev v obdelavo osebnih podatkov, kot jo za določene namene ureja poslovnik, podana že z udeležbo na seji.

Prav tako morajo biti snemani v vsakem primeru pred snemanjem seznanjeni z dejstvom, da se seja snema, namenom snemanja, kdo je naročnik snemanja in drugimi podatki, ki jih zahtevata 13. in 14. člen Splošne uredbe.

Glede roka hrambe IP pojasnjuje, da Splošna uredba to ureja v točki (e) člena 5(1), ki določa načela v zvezi z obdelavo osebnih podatkov, in sicer so lahko osebni podatki hranjeni v obliki, ki dopušča identifikacijo posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, le toliko časa, kolikor je potrebno za namene, za katere se osebni podatki obdelujejo. Navedeno pomeni, da pravna podlaga za hrambo osebnih podatkov odpade z izpolnitvijo namena, za katerega so bili osebni podatki zbrani in nadalje obdelovani. Če je namen zvočnega snemanja sej v pripravi zapisnika, potem ni videti, da bi svet delavcev imel podlago za hrambo teh podatkov tudi po tem, ko je zapisnik pripravljen in dokončno potrjen.

Osebno sem na podlagi povedanega mnenja, da določba vašega poslovnika, ki jo citirate v svojem vprašanju, ni zadostna podlaga za »splošno« snemanje sej sveta delavcev, in da bi bilo treba v ta namen vaš poslovnik bistveno dopolniti. In sicer predvsem z natančno opredelitvijo najmanj naslednjih vprašanj (in verjetno še kakšnih drugih):

  • namen snemanja sej,
  • ali se lahko snemajo tudi nejavne oziroma zaprte seje SD,
  • dostopnost posnetkov tretjim osebam in dopustnost obdelave iz njih razvidnih »osebnih podatkov«,
  • čas hranjenja posnetkov itd., brez česar se po mojem mnenju sej ne bi smele snemati brez privoljenja vseh navzočih.

Izhajajoč iz zakonsko opredeljene vloge in funkcij svetov delavcev načeloma ni videti kakega drugega možnega »dopustnega« smisla in namena snemanja sej kot to, da je ta posnetek namenjen izključno le izdelavi zapisnika seje. Kar pomeni, da bi bilo treba takoj, ko je le-ta sprejet, posnetke sej nemudoma izbrisati. Če je morda namen še kak drug, pa bi bilo za njegovo nadaljnjo uporabo pridobiti soglasje vseh na seji prisotnih.

ZSDS · Dopustnost snemanja sej sveta delavcev
https://zsds.si/vprasanje-in-odgovor/dopustnost-snemanja-sej-sveta-delavcev/