← Nazaj na vprašanja

Volitve in mandati

Dopolnilno glasovanje na volitvah za svet delavcev

Podatki o odgovoru
Avtor odgovora
dr. Mato Gostiša
Spletni zapis
21. 11. 2026
Vsebinski pregled
Datum pregleda ni evidentiran.
Vir
Industrijska demokracija 5/2006, str. 30–31

Datum spletnega zapisa ni nujno datum nastanka strokovnega mnenja. Pri uporabi upoštevajte okoliščine vprašanja in poznejše spremembe predpisov.

VPRAŠANJE

Pred kratkim smo imeli volitve v svet delavcev in ugotovljena volilna udeležba je bila le okoli 40%. Ker pa je delodajalec na dan volitev organiziral vajo za preverjanje pripravljenosti v primeru nesreč, sta se sedanji predsednik sveta delavcev in pa sindikat, ki je predlagal svojo listo kandidatov, pritožila volilni komisiji zaradi motenja oziroma onemogočanja volitev. Volilna komisija je pritožbo sprejela kot upravičeno in se naknadno odločila opraviti še dodatno glasovanje v obliki t.i. mobilnih volišč - z volilno skrinjico so šli do posameznih organizacijskih enot, po potrebi tudi do delovnega mesta, tako da se je na ta način zagotovila predpisana volilna udeležba. Te »nadomestne« volitve (tako piše v sklepu) so bile izvedene en teden kasneje kot prve volitve, na njih pa so volili samo tisti, ki prej niso oddali svojega glasu. Ali je bila takšna odločitev volilne komisije za »mobilna« volišča upravičena ali ne? Pa tudi sicer, ali so takšne volitve sploh veljavne ali ne? V primeru, da je vaš odgovor negativen, kako se je mogoče pritožiti?

ODGOVOR STROKOVNJAKA

V danem primeru je šlo za t.i. dopolnilno glasovanje, ki se je uveljavilo v praksi v podobnih primerih kot je opisan v vašem vprašanju (ne za »nadomestne« volitve, ki pomenijo nekaj povsem drugega, kar pa v tem primeru niti ni posebej bistveno). Gre zlasti za primere, ko iz takšnih ali drugačnih razlogov ni bila zagotovljena možnost udeležbe na volitvah vsem zaposlenim, kar je ena temeljnih predpostavk za veljavnost volitev. Določba 3. odstavka 52. člena ZSDU namreč pravi: »Volitve morajo biti organizirane tako, da se jih lahko udeležijo vsi delavci.«

Osebno se nagibam k stališču, da je odločitev volilne komisije o izvedbi omenjenega dopolnilnega glasovanja, čeprav ga zakon posebej ne ureja (vendar ga tudi ne prepoveduje), v teh primerih bolj smiselna rešitev kot razveljavitev in ponavljanje celotnih volitev po 60 dneh v smislu 43. člena ZSDU, ki je seveda povezano s precejšnjimi stroški. Zakon je namreč vedno treba tolmačiti tako, da to ustreza razumnemu preudarku (načelo »lex semper intendit, quod convenit rationi«), namen zakonsko določenih postopkovnih pravil pa zagotovo ni ta, da bi brez resnih in utemeljenih razlogov onemogočala izvedbo veljavnih volitev. Ob dejstvu, da imamo v praksi opravka z zelo različnimi delovnimi procesi in zelo različnimi možnimi objektivnimi razlogi za oteženo udeležbo delavcev na volitvah, pretirana togost pri uporabi postopkovnih pravil o volitvah torej ni utemeljena. Bistveno pa je, da morebitne »prilagoditve« volilnega postopka konkretnim razmeram in okoliščinam v podjetju niso takšne narave, da bi lahko vplivale na izid volitev.

To pomeni, da mora volilna komisija v primeru, ko se ugotovi bistvena nepravilnost pri izvedbi volitev (nebistvene kršitve, ki ne vplivajo na izid volitev, tako ali tako v nobenem primeru ne morejo biti razlog za razveljavitev volitev), presoditi ali je ugotovljena nepravilnost, na katero je bila opozorjena, takšne narave, da jo je mogoče s takšnimi ali drugačnimi ukrepi naknadno sanirati in s tem legalizirati volitve, ali pa gre za nepravilnost, ki je za nazaj ni mogoče v nobenem primeru odpraviti (npr. nepravilno sestavljena glasovnica ipd.). Po mojem mnenju se lahko komisija za razveljavitev in ponovno izvedbo celotnih volitev utemeljeno odloči le v drugonavedenem primeru. Prav objektivna nemožnost udeležbe določenih skupin volilnih upravičencev na volitvah pa je tipičen primer nepravilnosti, ki jo je mogoče učinkovito in brez škode za kogarkoli, zlasti pa za končni izid volitev, odpraviti tudi naknadno v obliki omogočitve uvodoma omenjenega dodatnega glasovanja za tiste, ki se ga na volilni dan iz objektivnih razlogov niso mogli udeležiti.

Pri tem ni videti utemeljenih razlogov za predpostavko, da bi morebitna odločitev za razveljavitev in ponovitev celotnih volitev v teh primerih v končni posledici pripeljala do drugačnega izida volitev. Pravzaprav bi bilo v obravnavanih primerih bolj ali manj nesmiselno na volitve še enkrat vabiti tiste, ki so že glasovali, ampak je bistveno to, da se naknadno omogoči glasovanje predvsem tistim, ki tega na volilni dan niso mogli. Če pa tudi kdo od tistih, ki bi sicer na prvi glasovalni dan lahko glasovali, a iz kakršnegakoli razloga niso, izkoristi dodatni glasovalni dan za to, da vendarle opravi glasovanje, pa to nikakor ne more škoditi legalnosti celotnih volitev.

Ali je takšno glasovanje izvedeno na posebnih stacionarnih voliščih ali v obliki t.i. mobilnih volišč (zakon govori le o »voliščih«), ki jo omenjate, niti ni tako zelo pomembno, kajti ključnega pomena za veljavnost glasovanja v smislu 35. člena ZSDU je, da je opravljeno v navzočnosti volilnega odbora in da je zagotovljena njegova tajnost. V praksi imamo namreč opravka z zelo različnimi delovnimi procesi, ki pogosto (zlasti v primerih večjega obsega t.i. terenskega dela na različnih lokacijah) objektivno sploh onemogočajo uspešno izvedbo volitev zgolj na t.i. stacionarnih voliščih, kakršnih smo sicer navajeni, na primer, pri državnih volitvah. Prav tako po mojem mnenju (upoštevajoč okoliščine, zlasti pa potreben čas za ugotavljanje nepravilnosti in za pripravo na dodatno glasovanje) ni posebej problematično, če je dopolnilno glasovanje izvedeno nekaj dni po prvotnem glasovanju, potrebno je le vnaprejšnje javno obvestilo volilne komisije, da bo in kako bo to glasovanje izpeljano. V primerih prej omenjenih »problematičnih« delovnih procesov bi bilo smiselno, da bi že svet delavcev s sklepom o razpisu volitev predvidel možnost morebitnega dodatnega dneva glasovanja, če bo volilna komisija ugotovila, da iz objektivnih razlogov na prvotno razpisani glasovalni dan ni bilo mogoče vsem upravičencem omogočiti glasovanja na volitvah.

Po mojem mnenju je bilo torej pragmatično ravnanje volilne komisije v konkretnem primeru (če je res ugotovila, da je zaradi nepredvidenih okoliščin prišlo do onemogočitve glasovanja določenim skupinam na dan volitev) smiselno in sprejemljivo, in čeprav v zakonu ni posebej predvideno, ni v nasprotju z nobenim od ključnih postopkovnih pravil, od katerih je odvisna veljavnost volitev. Zoper njeno ravnanje pa je sicer v skladu s 53. členom ZSDU vedno možna (v osmih dneh) vložitev zahteve za razveljavitev volitev na pristojnem sodišču. Vendar pa vas moram opozoriti, da to pravico zakon priznava izključno samo predlagateljem in kandidatom za člane sveta delavcev, ne komurkoli. Če torej niste ena oz. eden izmed njih, za vložitev omenjene zahteve na sodišče niste aktivno legitimirani, razen če lahko na kak drug način izkažete svoje neposredni pravni interes za razveljavitev volitev.

V skladu z omenjenim 53. členom ZSDU pa je razveljavitev volitev utemeljena le zaradi »bistvenih kršitev postopka volitev, ki so ali bi lahko vplivale na zakonitost in pravilnost volitev«. Zato naj še enkrat poudarim, da je pretirana togost pri interpretaciji nekaterih »nebistvenih« postopkovnih določil lahko le ovira za uresničitev »duha« zakona v zvezi z ureditvijo načina izvolitve svetov delavcev. Črko zakona je namreč treba, če njeno strogo upoštevanje (lahko) privede do nesmiselnih situacij v praksi, tolmačiti tako, da to ustreza že omenjenemu načelu razumnega preudarka.

ZSDS · Dopolnilno glasovanje na volitvah za svet delavcev
https://zsds.si/vprasanje-in-odgovor/dopolnilno-glasovanje-na-volitvah-za-svet-delavcev/