VPRAŠANJE
Poslovodstvo je na osnovi »protestnega pisma« sveta delavcev in sindikata, v katerem smo izrazili nezadovoljstvo nad obstoječim načinom komunikacije, uvedlo dodatna srečanja vsakih 14 dni. Pri čemer pa so ta srečanja omejili tako, da je na skupno sejo s poslovodstvom vabljen samo predsednik sveta delavcev in sindikata. Na seji sveta delavcev je bil glede tega sprejet sklep, da želimo, da se skupne seje poleg predsednika udeleži tudi podpredsednik sveta delavcev. Sklep je bil posredovan poslovodstvu, ki pa tega predloga ni sprejelo. Prosim za vaše pravno mnenje, ali je odločitev poslovodstva pravno dopustna.
ODGOVOR STROKOVNJAKA
Strogo pravno-formalno gledano tej odločitvi poslovodstva žal ni mogoče oporekati oziroma jo kakorkoli izpodbijati po pravni poti in s pravnimi argumenti.
Dejstvo je namreč, da ne ZSDU in ne katerikoli drug pravni predpis (verjetno pa tudi ne vaš veljavni avtonomni participacijski dogovor v podjetju), te »oblike soupravljanja«, o kateri je govora v danem primeru (tj. dodatna srečanja na vsakih 14 dni med poslovodstvom ter predsednikoma obeh delavskih predstavništev v podjetju – sveta delavcev in sindikata), niti ne pozna in zato tudi sploh ne ureja, ne tako in ne drugače. Gre za dodaten »participacijski način«, katerega uvedbo ZSDU z določbo prvega odstavka 5. člena sicer dopušča, vendar njeno ureditev v celoti prepušča avtonomnemu dogovoru med svetom delavcev in delodajalcem. Ta določba se namreč glasi: »Poleg načinov sodelovanja delavcev pri upravljanju, določenih z 2. členom tega zakona, se lahko z dogovorom med svetom delavcev in delodajalcem določijo tudi drugi načini sodelovanja delavcev pri upravljanju.«
Gre torej za eno od t. i. nadstandardnih oblik soupravljanja oziroma za enega od nadstandardnih participacijskih načinov, ki svetu delavcev daje več pravic, kot mu jih daje neposredno zakon sam (od tod tudi izraz »nadstandard«). In če ste ga uspeli izboriti s svojim »protestnim pismom«, je to vsekakor lahko samo dobrodošlo. Marsikje bi bili takšne dodatne možnosti za še intenzivnejše soupravljanje vsekakor nadvse veseli.
Je pa – ker pač ni posebej predpisana že z zakonom – njen obstoj in delovanje možen samo pod pogojem, da se z njo strinjata obe strani, se pravi na dogovorni podlagi. Ne ena ne druga stranka ne moreta druga drugi glede tega vsiliti ničesar. Zato tudi ni prav nobene pravne podlage, na kateri bi lahko svet delavcev utemeljil svoje takšne ali drugačne zahteve glede »sestave« delavskih predstavnikov, ki naj bi z njegove strani sodelovali na teh rednih pogovorih s poslovodstvom. Kajti poslovodstva, kot rečeno, v to pravno ni mogoče enostransko prisiliti, če – tako kot v vašem primeru – ni pripravljeno sodelovati v teh pogovorih z več kot le enim predstavnikom sveta delavcev (in sicer bodisi s predsednikom bodisi v primeru njegove odsotnosti s podpredsednikom).
Poenostavljeno povedano, v danem primeru se lahko poslovodstvo iz zgoraj pojasnjenih razlogov žal postavi na stališče »vzemi ali pusti«. Možnosti teh pogovorov vam po zakonu ni bilo dolžno ponuditi in – če boste z vaše strani vztrajali pri obvezni udeležbi tudi podpredsednika – lahko to ponudbo brez kakršnikoli »negativnih« zakonskih posledic tudi preprosto umakne. Kar bi bilo, kot rečeno, verjetno velika škoda in zamujena priložnost za dodatno krepitev soupravljanja (tj. vpliva delavskih predstavnikov na poslovno odločanje) v podjetju. In v tem je ves problem.
Za morebitno vztrajanje pri razširitvi »delavske delegacije« na teh pogovorih s poslovodstvom tudi sicer ni najti posebej utemeljenih razlogov. Dejstvo je namreč, in to je treba posebej poudariti, da so ti pogovori, ki sicer, kot že rečeno, brez dvoma lahko pomembno obogatijo medsebojno komunikacijo, v vsakem primeru lahko le »neformalne« narave. Na njih seveda ni mogoče sprejemati nobenih formalno zavezujočih sklepov za eno ali drugo stran. Ti se lahko sprejemajo le na morebitnih skupnih sejah, na katerih so prisotni vsi člani sveta delavcev, kajti v nasprotnem bi to pomenilo nedopustno izključevanje in nadomeščanje sveta delavcev kot organa. Pri sprejemanju odločitev, ki so po zakonu v pristojnosti sveta delavcev kot kolektivnega delavskega predstavništva, ga seveda ne more nadomestiti nobena druga oblika oziroma način participacije.