VPRAŠANJE
Kako razlagati določbo 1. odstavka 113. člena ZDR o tem, da delodajalec članu sveta delavcev ne sme odpovedati pogodbe o zaposlitvi brez soglasja sveta delavcev, »če ravna v skladu z zakonom, kolektivno pogodbo in pogodbo o zaposlitvi«? Kdaj je torej soglasje sveta delavcev v primeru sprejemanja raznih delovnopravnih ukrepov zoper posameznega njegovega člana potrebno in kdaj ne?
ODGOVOR STROKOVNJAKA
V sodni praksi so se večkrat pojavila stališča, da delodajalcu soglasja ni potrebno pridobiti, če se zoper delavca – člana sveta delavcev začne določen postopek zato, ker je kršil svoje delovne obveznosti, saj v tem primeru ni mogoče trditi, da je ravnal v skladu z zakonom, kolektivno pogodbo in pogodbo o zaposlitvi. S takšnimi stališči, ki so z vidika namena uzakonitve t.i. delovnopravne imunitete delavskih predstavnikov seveda popolnoma nelogična, pa je opravila odločba Višjega delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani. opr. št. Pdp 848/2001 z dne 11.4.2003, v kateri je bilo izrecno zavzeto stališče, da je 2. odst. 67. člena ZSDU razlagati tako, da mora delodajalec v vsakem primeru pridobiti soglasje sveta delavcev za disciplinski postopek zoper njegovega člana. V navedenem konkretnem primeru je sicer šlo izrecno za disciplinski postopek, vendar pa je to odločbo mogoče smiselno raztegniti na vse primere, ki jih zajem institut t.i. delovnopravne imunitete delavskih predstavnikov (znižanje plače, prerazporeditev oziroma po novem ZDR sprememba pogodbe o zaposlitvi ali ponudba nove ipd.). Sodne prakse, nanašajoče se posebej na razlago 113. člena ZDR (varstvo delavskih predstavnikov pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi) sicer še ni, vendar ni videti utemeljenih vsebinskih razlogov, zaradi katerih bi bilo lahko načelno stališče glede obveznosti pridobitve predhodnega soglasja sveta delavcev v teh primerih drugačno.