← Nazaj na vprašanja

Splošno

Delovanje sveta delavcev in sindikata v stečajnem postopku

Podatki o odgovoru
Spletni zapis
21. 11. 2026
Vsebinski pregled
Datum pregleda ni evidentiran.
Vir
Industrijska demokracija, št. 1/2000 · ohranjen spletni prepis; strani revije niso potrjene.

Datum spletnega zapisa ni nujno datum nastanka strokovnega mnenja. Pri uporabi upoštevajte okoliščine vprašanja in poznejše spremembe predpisov.

VPRAŠANJE

Nad delniško družbo se je začel stečajni postopek. Stečajni upravitelj je za dokončanje nujnih poslov sklenil delovno razmerje za čas 3 mesece s 160 delavci, med njimi je tudi 9 od 11 prejšnjih članov sveta delavcev. Zato je svet delavcev predlagal stečajnemu upravitelju, da funkcijo sveta delavcev, glede na sedanje število zaposlenih v stečajnem postopku vnaprej opravlja kar 7 prejšnjih članov sveta delavcev, ki so na volitvah dobili največ glasov. Istočasno je predlagal tudi sklenitev participacijskega dogovora Podobno je tudi sindikat predlagal stečajnemu upravitelju sklenitev dogovora o pogojih za sindikalno delo pri stečajnem dolžniku skladno z določili kolektivne pogodbe.

Stečajni upravitelj je zavrnil podpis obeh dogovorov z obrazložitvijo, da to po ZPPSL ne sodi med njegove naloge. Kakšne so pravzaprav možnosti za delovanje sveta delavcev in sindikata v družbi v stečaju?

ODGOVOR STROKOVNJAKA

Glede na poslovne cilje razvijanja sistema delavske participacije (izboljševanje poslovne uspešnosti preko zagotavljanja višje stopnje pripadnosti in zadovoljstva zaposlenih pri delu ter interesno ravnotežnega upravljanja) je smiselnost delovanja tega sistema v stečajnem postopku vsekakor precej vprašljiva. Posebej še, če so se organi stečajnega postopka odločili le za časovno omejeno, v našem primeru 3 mesece, »dokončanje začetih poslov« v smislu 133. člena zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (ZPPSL). Razen na področju varnosti in zdravja pri delu ter nekaterih drugih ožjih področjih, ki jih sicer v imenu zaposlenih po potrebi lahko ureja tudi sindikat, so namreč pristojnosti sveta delavcev po ZSDU v stečajnem postopku že po logiki stvari skrajno omejene.

Ne glede na to pa je treba ugotoviti, da pravice do soupravljanja in s tem do oblikovanja sveta delavcev tudi delavcem družbe v stečaju formalnopravno ni mogoče odrekati, če jo kljub vsemu želijo izkoristiti. Seveda pa sveta delavcev v tem primeru ni mogoče preprosto dogovorno preoblikovati na način, kakršen je bil na primer predlagan pri vas, ampak ga je treba na novo izvoliti skladno z določili zakona o sodelovanju delavcev pri upravljanju.

Pri pravni analizi obravnavanega vprašanja namreč ni mogoče mimo dejstva, da vsem delavcem z dnem začetka stečajnega postopka preneha delovno razmerje po samem zakonu (1. odst. 8. člena in 1. odst. 106. člena ZPPSL), stečajni upravitelj pa lahko z določenim številom delavcev na novo sklene delovno razmerje, in sicer izključno za določen čas (7. odst. 135. člena ZPPSL). To pomeni, da pravno gledano ne gre za kontinuiteto delovnega razmerja za nedoločen čas, tako kot recimo v primeru zgolj formalnega statusnega preoblikovanja družbe, ampak delovno razmerje za nedoločen čas delavcem preneha in se ponovno sklene delovno razmerje za določen čas. Prav ta specifična diskontinuiteta delovnega razmerja je tudi razlog, zaradi katerega za primer družbe v stečaju ni mogoče uporabiti določbe 3. odst. 10. člena ZSDU, kajti s prenehanjem delovnega razmerja po določbi 46. člena istega zakona samodejno preneha tudi članstvo v svetu delavcev. Tega članstva pa ni mogoče obnoviti z nobenim dogovorom, ampak le s ponovno izvolitvijo.

Oblikovanje sveta delavcev v družbi v stečaju je torej načelno možno. vendar le po postopku, ki ga ZSDU predvideva za oblikovanje sveta delavcev v novoustanovljeni družbi. Drugo pa je vprašanje, koliko je to v vašem primeru glede na kratek rok za predvideno »dokončanje začetih poslov« smiselno. Precej bolj smiselna se zdijo razmišljanja v to smer v tistih primerih stečajnih postopkov, ko ne gre le za »dokončanje začetih poslov«, ampak za »nadaljevanje proizvodnje in drugih tekočih poslov« v smislu 135. člena ZPPSL ter obstajajo tudi realne možnosti za morebitno končanje stečajnega postopka s prisilno poravnavo. Če se stečajni postopek konča s prisilno poravnavo, namreč ni videti načelnih ovir, da svet delavcev, izvoljen v času stečaja, nadaljuje z delom tudi vnaprej.

Prav nič od tega, kar smo napisali za svet delavcev, pa ne velja za sindikat v stečajnem postopku. Delovanje sindikata, katerega temeljna funkcija je uveljavljanje in varstvo pravic iz delovnega razmerja, v stečajnem postopku niti najmanj ne izgubi na pomenu. Njegova konkretna organiziranost pa skladno z »načelom sindikalne svobode« za razliko od sveta delavcev ni podvržena nobenim prisilnim predpisom in lahko zato samostojno prilagodi oblike in načine svojega delovanja konkretnim razmeram v družbi v stečaju. Prav tako tudi ni prav nobenega razloga, zaradi katerega v družbi v stečaju ne bi bilo mogoče uveljavljati določil že veljavnih kolektivnih pogodb o pogojih za sindikalno delo.

ZSDS · Delovanje sveta delavcev in sindikata v stečajnem postopku
https://zsds.si/vprasanje-in-odgovor/delovanje-sveta-delavcev-in-sindikata-v-stecajnem-postopku/