← Nazaj na vprašanja

Organi družbe

Delavski predstavniki v nadzornih svetih zavarovalnic

Podatki o odgovoru
Avtor odgovora
dr. Mato Gostiša
Spletni zapis
21. 11. 2026
Vsebinski pregled
Datum pregleda ni evidentiran.
Vir
Industrijska demokracija 10/2004, str. 30–31

Datum spletnega zapisa ni nujno datum nastanka strokovnega mnenja. Pri uporabi upoštevajte okoliščine vprašanja in poznejše spremembe predpisov.

VPRAŠANJE

V letošnjem letu so bile sprejete spremembe zakona o zavarovalništvu(Zzav), ki so prinesle novosti pri pogojih, ki jih morajo izpolnjevati člani nadzornih svetov zavarovalnic, in sicer se zahtevajo štiriletne izkušnje pri vodenju ali nadziranju poslov družbe primerljive velikosti in dejavnosti kot zavarovalnica oziroma drugih primerljivih poslov, ali da je predlagani kandidat strokovnjak s teh področij (29. a člen Zzav). Zakon ne razlikuje med predstavniki kapitala in delavcev, ve pa se, da takih pogojev delavci ne izpolnjujejo. Pri tem se mi poraja vprašanje, ali ne gre za kratenje pravic delavcev do soupravljanja?

Praktično vprašanje pa je:

1. Kaj storiti v primeru, ko je v poslovniku SD določilo, da je predsednik sveta delavcev po funkciji predstavnik delavcev v nadzornem svetu in teh pogojev ne izpolnjuje?

2. Ali mora registrsko sodišče spoštovati samo Uredbo ...., ki mu narekuje, da mora preveriti izpolnjevanje pogojev, predpisanih v ZGD, ali tudi (morebitne strožje) pogoje, ki jih predpisujejo specialni zakoni?

ODGOVOR STROKOVNJAKA

Problem, ki ga izpostavljate v vašem vprašanju, je pravno vsekakor precej zapleten, zaradi česar je težko podati zanesljiv in enoznačen odgovor.

Ob uporabi izključno gramatikalne razlage 29. a člena zakona o zavarovalništvu in upoštevajoč načelo »lex specialis derogat legi generali« (specialni zakon derogira generalnega) vsekakor pridemo do sklepa, da predpisani posebni pogoji za člane nadzornih svetov zavarovalnic veljajo tako za predstavnike delničarjev kot tudi za predstavnike delavcev v teh organih. Omenjena določba namreč dejansko ne dela nobene razlike med predstavniki obeh vrst interesov. Problem takšne razlage pa so praktičen posledice, ki jih omenjate že sami. Dejstvo je namreč, da bi bilo delavcem, zaposlenim v zavarovalnicah (razen zavarovalniškim »strokovnjakom«, kar pa je vsekakor precej nedorečen in lahko tudi raztegljiv pojem), praktično onemogočeno članstvo v nadzornem svetu. Za predstavnike delavcev v nadzornih svetih zavarovalnic bi bili v tem primeru lahko izvoljeni v glavnem le zunanji strokovnjaki, kar bi pravno gledano pomenilo poseg v (pasivno volilno) pravico delavcev zavarovalnic, da postanejo delavski predstavniki, ki ga ZSDU ne predvideva. Dejansko pa bi to pomenilo močno omejitev pravice delavcev zavarovalnic do uresničevanja soupravljanja po ZSDU, kar je lahko tudi ustavno sporno.

Prav iz teh razlogov je seveda veliko vprašanje, ali je v danem primeru mogoče uporabiti omenjeno ozko gramatikalno razlago zakona, kajti če takšna razlaga privede do nelogičnih in nesprejemljivih posledic (npr. nemožnost uresničevanja določenih ustavno zajamčenih pravic delavcev), je treba uporabiti interpretacijo, ki ustreza načelu »lex semper intendit, quod convenit rationi« (zakon vedno namerava tisto, kar ustreza razumnemu preudarku). V tem primeru bi bilo pri razlagi zakonskih določb treba izhajati prvenstveno iz dejstva, da je funkcija predstavnikov delavcev v nadzornih svetih katerihkoli družb skladno z določbo 80. člena ZSDU »zastopanje interesov delavcev v okviru pooblastil, ki jih ima nadzorni svet«. To funkcijo pa je mogoče učinkovito opravljati tudi brez dodatnih pogojev, ki jih predvideva 29.a člen Zzav. Poleg tega je mogoče postaviti pravno domnevo, da delavci konkretnih zavarovalnic poznajo njihovo dejavnost v zadostni meri, da izpolnjujejo omenjene pogoje, kar bi pomenilo, da zanje predpisane omejitve glede pasivne volilne pravice za člane nadzornega sveta ne veljajo.

Spričo zgoraj navedenih pravnih dilem je težko napovedati kako se bodo do tega vprašanja opredelila sodišča (tudi registrska), ki so seveda edina pristojna za takšno ali drugačno razlago zakona. Sam se vsekakor nagibam k drugonavedeni razlagi. Bojim pa se, da bo sodna praksa prej kot ne sledila prvonavedeni razlagi. V tem primeru bi vsekakor kazalo čim prej spet sprožiti ustavni spor zaradi posega Zzav v pravico delavcev zavarovalnic do sodelovanja pri upravljanju, podobno kot je bil o istem zakonu že sprožen (in uspešno rešen) v zvezi z vprašanjem števila in pristojnosti delavskih predstavnikov v nadzornih svetih. Zaenkrat pa predlagam, da sveti delavcev zavarovalnic pri izbiri delavskih predstavnikov v nadzorne svete ravnajo tako kot doslej (vključno s prakso morebitnega članstva predsednikov svetov delavcev v nadzornih svetih po funkciji) in počakajo na prve primere sodnih odločb glede registracije tako izvoljenih članov nadzornega sveta, ki bodo potem predstavljale podlago za takšno ali drugačno ukrepanje.

ZSDS · Delavski predstavniki v nadzornih svetih zavarovalnic
https://zsds.si/vprasanje-in-odgovor/delavski-predstavniki-v-nadzornih-svetih-zavarovalnic/