← Nazaj na vprašanja

Sodelovanje z delodajalcem

Čakanje na delo doma in vloga sveta delavcev

Podatki o odgovoru
Avtor odgovora
dr. Mato Gostiša
Spletni zapis
20. 11. 2026
Vsebinski pregled
Datum pregleda ni evidentiran.

Datum spletnega zapisa ni nujno datum nastanka strokovnega mnenja. Pri uporabi upoštevajte okoliščine vprašanja in poznejše spremembe predpisov.

VPRAŠANJE

V naši družbi obstaja velika verjetnost, da se bo delodajalec iz poslovnih razlogov, ki bodo na daljši rok zanesljivo povzročili večje število presežnih delavcev, v prvi fazi poslužil ukrepa »čakanja na domu doma« po ZDR-1. Zanima nas, ali obstaja kakšna povezava med napotitvijo delavcev na čakanje na delo na domu in »razporeditvijo večjega števila delavcev izven družbe« po 94. členu ZSDU, za kar mora delodajalec prej opraviti skupno posvetovanje s svetom delavcev?

ODGOVOR STROKOVNJAKA

Ukrep »čakanja na delo doma« Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) ureja v svojem 138. členu, ki se glasi: 138. člen (začasna nezmožnost zagotavljanja dela iz poslovnega razloga)

(1) Če delodajalec začasno, vendar najdlje za čas šestih mesecev v posameznem koledarskem letu, ne more zagotavljati dela delavcem, lahko z namenom ohranitve zaposlitve pisno napoti delavca na čakanje na delo doma. Pisna napotitev se lahko pošlje delavcu tudi po elektronski poti na elektronski naslov delavca, ki ga zagotavlja in uporabo nalaga delodajalec.

(2) V primeru čakanja na delo ima delavec pravico do nadomestila plače v višini 80 odstotkov osnove iz sedmega odstavka prejšnjega člena in dolžnost, da se odzove na poziv delodajalca na način in pod pogoji, kot izhaja iz pisne napotitve.

(3) V času čakanja na delo v skladu s prvim odstavkom tega člena, se je delavec dolžan izobraževati v skladu s 170. členom tega zakona. V primeru iz prejšnjega stavka ima delavec pravico do povračila stroškov v zvezi z delom v skladu s 130. členom tega zakona.

Načeloma ni nobene povezave med institutom »čakanja na delo doma«, ki se praviloma uporablja le v primerih začasne nezmožnosti delodajalca zagotavljanja dela iz poslovnih razlogov, torej ko se ne pričakuje »trajno« zmanjšanje potreb po delu delavcev, in med »razporeditvijo večjega števila delavcev izven družbe« (tega pojma novi ZDR sicer tudi ne pozna več, ampak gre po novem v teh primerih ali za t. i. outsourcing na podlagi sklenitve nove pogodbe o zaposlitvi pri drugem delodajalcu ali pa za obliko reševanja že ugotovljenih presežnih delavcev po 92. členu ZDR-1 na podlagi prej sprejetega programa).

Lahko, da ima delodajalec kratkoročno v načrtu tudi uporabo te možnosti, a zaenkrat svet delavcev glede tega še ne more ukrepati, kajti pri odreditvi čakanja na delo (če tega trenutno pač ni) ni nič nezakonitega. Če pa bo to »čakanje na delo« delodajalec hotel pretvoriti v kakršnokoli prej omenjeno obliko reševanja presežnih delavcev, pa to lahko naredi le na podlagi zakonsko določenih postopkov za reševanje (individualnih ali kolektivnih) presežkov delavcev, v katere pa bo moral biti po zakonu spet vključen svet delavcev, in sicer:

1. če gre za posamične delavce ali manjše skupine delavcev, mora delodajalec pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov izpeljati skupno posvetovanje s svetom delavcev, ker gre za »zmanjšanje števila delavcev« po 6. alineji 94. člena Zakona o sodelovanju delavcev pri upravljanju (ZSDU);

2. če gre za večje število delavcev, ki naj bi jim prenehalo delovno razmerje, pa je potrebno celo predhodno »soglasje« sveta delavcev k odločitvi delodajalca o zmanjšanju števila delavcev po prvem odstavku 96. člena ZSDU.

Zaenkrat torej iz morebitnih odrejenih čakanj na delo še ne kaže delati kake panike, vsekakor pa mora svet delavcev pozorno spremljati nadaljnji potek dogodkov in se pravočasno vključiti v postopke v zgoraj omenjenem smislu, če bi se izkazalo, da je bilo vse skupaj le predpriprava na reševanje »trajnih« presežkov delavcev.

ZSDS · Čakanje na delo doma in vloga sveta delavcev
https://zsds.si/vprasanje-in-odgovor/cakanje-na-delo-doma-in-vloga-sveta-delavcev/