VPRAŠANJE
Ali se lahko tudi delavce, napotene na delo v družbi prek agencij za posredovanje dela (t. i. »agencijske« delavce) šteje v kvoto zaposlenih za delavske predstavnike (npr. glede določitve skupnega števila članov sveta delavcev, ki se volijo, in števila poklicnih članov, pravice do predlaganja delavskega direktorja itd.), in ali ti delavci uživajo tudi druge pravice po ZSDU?
ODGOVOR STROKOVNJAKA
Zaenkrat se določbe ZSDU, zlasti njegov 12. člen, ki govori o aktivni in pasivni volilni pravici za svet delavcev, na splošno interpretirajo tako, da veljajo le za delavce po pogodbi o zaposlitvi. Na to navajajo zlasti številne določbe, ki uporabljajo izraz »zaposleni«, katerega je strogo formalnopravno seveda res težko razlagati drugače, kot da gre za tiste delavce, ki imajo sklenjeno pogodbo o zaposlitvi v družbi. Kolikor mi je znano, pa kake relevantne sodne prakse v zvezi s tem vprašanjem ni, vsaj ne takšne, ki bi uveljavila neko drugačno, bolj »smiselno« razlago ZSDU. Čeprav bi bila ta po mojem mnenju (ob uporabi teleološke, ne zgolj gramatikalne pravno-interpretacijske metode) načeloma vsekakor možna in – vsaj dokler zakon ne bo v tem pogledu ustrezno noveliran – brez dvoma tudi nujno potrebna. Kajti v času sprejemanja ZSDU (leta 1993) so bile tovrstne »prekarne« oblike dela v bistvu sploh še nepoznane, tako da gre pravzaprav v tem primeru za tipično pravno praznino, obenem pa je to vprašanje zaradi izjemno hitre širitve te oblike dela v sodobni poslovni praksi nedvomno čedalje bolj aktualno. Na dolgi rok je namreč z vidika temeljnega smisla in namena uzakonitve pravice delavcev do soupravljanja pravno obravnavanje agencijskih (in vseh drugih prekarnih) delavcev kot neke pravno povsem neupoštevne kategorije delavcev – čeprav de facto delajo v družbi – absolutno nevzdržno. Osebno torej menim, da bi bilo treba v praksi čim prej uveljaviti takšno pravno razlago določil ZSDU, ki bi na vaše vprašanje dajala »pozitiven« odgovor.
Konkretno se je mogoče v tem smislu neposredno opreti na – šele kasneje sprejeta – določila Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1), ki je problematiko agencijskega dela (tj. dela delavcev, napotenih s strani delodajalcev za zagotavljanje dela) tudi pravno reguliral. In sicer tako, da naj bi imeli agencijski delavci pri delodajalcu – uporabniku načeloma enake pravice in ugodnosti iz naslova svojega dejanskega dela v družbi (mednje pa seveda vsekakor lahko prištevamo tudi pravico do individualnega in kolektivnega sodelovanja pri upravljanju!), kot jih imajo delavci, ki pri njem delajo na podlagi pogodbe o zaposlitvi. O tem govorita zlasti določbi drugega in tretjega odstavka 63. člena tega zakona, ki se glasita:
(2) Uporabnik in delavec morata v času opravljanja dela delavca pri uporabniku glede pravic in obveznosti upoštevati določbe tega zakona, kolektivnih pogodb, ki zavezujejo uporabnika, oziroma splošnih aktov uporabnika.
(3) Pravice iz prejšnjega odstavka vključujejo tudi pravico do uporabe ugodnosti, ki jih uporabnik zagotavlja svojim delavcem v zvezi z zaposlitvijo.
Evidentno je torej, da je bil namen zakonodajalca načeloma čim bolj izenačiti pravice in dolžnosti redno zaposlenih delavcev v družbi in agencijskih delavcev. In v tem kontekstu je iz uvodoma navedenega razloga vsekakor potrebno brati tudi ZSDU, ki v 10. členu določa število delavcev »z aktivno volilno pravico« v podjetju kot podlago za določitev števila članov sveta delavcev, v številnih drugih členih pa tudi druge t. i. soupravljalske pravice, ki so odvisne od števila delavcev v družbi. Število tistih agencijskih delavcev, ki izpolnjujejo pogoj 6-mesečnega »dela v družbi« se zato po mojem mnenju lahko prišteje k številu zaposlenih delavcev po pogodbi o zaposlitvi v podjetju, kar pomeni višjo kvoto delavskih predstavnikov. Prav tako bi bilo pod pogoji iz 12. in 13. člena ZSDU po mojem mnenju agencijskim delavcem (na podlagi dejstva, da de facto »delajo v družbi«) mogoče načeloma priznati tudi aktivno in pasivno volilno pravico za svet delavcev. Predpostavljam, da bi v primeru morebitnih sporov glede veljavnosti volitev takšno razlago sprejelo tudi sodišče, garancije pa v tem smislu seveda žal zaenkrat ni.