← Nazaj na vprašanja

Delo sveta delavcev

Ali mora biti plača profesionalnega člana SD določena s participacijskim dogovorom

Podatki o odgovoru
Avtor odgovora
dr. Mato Gostiša
Spletni zapis
20. 11. 2026
Vsebinski pregled
Datum pregleda ni evidentiran.

Datum spletnega zapisa ni nujno datum nastanka strokovnega mnenja. Pri uporabi upoštevajte okoliščine vprašanja in poznejše spremembe predpisov.

VPRAŠANJE

Z upravo smo se dogovorili le za poklicno opravljanje funkcije predsednika sveta delavcev, čeprav bi nam glede na število zaposlenih v družbi po 64. členu ZSDU pripadalo več poklicnih članov. Njegovo plačo in druge pogoje dela smo zaenkrat dogovorno uredili kar neposredno s pogodbo o zaposlitvi brez predhodne podlage v sistemizaciji ali v participacijskem dogovoru, k ustrezni dopolnitvi katerega bomo pristopili šele naknadno. V zvezi s tem nas zanima, ali je ta pogodba »zakonita« tudi brez omenjenih podlag? Ker je nadzorni svet v skladu z ZGD-1 sklenil, da mora uprava k vsem poslovnim pogodbam do določene vrednosti pridobiti njegovo predhodno soglasje, nas zanima tudi, ali bi morali konkretno pogodbo o zaposlitvi, predvsem pa dopolnjeni participacijski dogovor predložiti prej še v soglasje nadzornemu svetu?

ODGOVOR STROKOVNJAKA

Profesionalizacija določenega števila članov sveta delavcev v skladu s 64. členom ZSDU je pravica sveta delavcev, kar pomeni da je na drugi strani tudi zakonska dolžnost delodajalca. Delodajalec (tj. konkretno uprava kot njegov zakoniti zastopnik) je torej na zahtevo sveta delavcev dolžan skleniti pogodbe o zaposlitvi za profesionalno opravljanje te funkcije z ustreznim številom članov sveta delavcev neposredno na podlagi zakona. Glede na to, da gre za »funkcijo« in ne za »redno« delovno mesto v siceršnjem poslovnem procesu delodajalca, in da zakon v istem členu že sam določa tudi »minimalne« kriterije za določitev plače profesionalnih članov sveta delavcev, torej ni nujno potrebna predhodna ureditev tega vprašanja v participacijskem dogovoru (opomba: čeprav je to iz več razlogov vsekakor priporočljivo /ne pa tudi obvezno/, in sicer zlasti zaradi trajnejše »splošne« ureditve tega vprašanja tudi za vse bodoče tovrstne primere še za naslednje mandate sveta delavcev, tako da potem niso več potrebna vsakokratna ponovna individualna pogajanja glede ključnih elementov pogodbe o zaposlitvi za profesionalno delo v svetu delavcev). Pravnoformalno torej ni prav nič narobe, če ste v vašem primeru to vprašanje najprej uredili s konkretno pogodbo o zaposlitvi oziroma aneksom k obstoječi pogodbi, šele nato pa pristopili k tudi »trajnejši« splošni ureditvi še s participacijskim dogovorom.

Da funkcije člana oziroma predsednika sveta delavcev tudi ni potrebno najprej posebej sistemizirati in ovrednotiti v splošnih aktih ali v participacijskem dogovoru, med drugim izhaja tudi iz odgovora Inšpektorata RS za delo z dne 4. 5. 2016 na podobno vprašanje enega izmed svetov delavcev, in v katerem je v zvezi s tem zapisano naslednje: »Ker: gre za voljeno funkcijo, za katero delodajalec ne more (in ne sme) predpisati pogojev za opravljanje dela (pogoje za člana sveta delavcev določa že ZSDU in jih delodajalec ne sme omejevati); gre za časovno omejeno funkcijo, ki preneha (najkasneje) z iztekom mandata (če bi bila sklenjena posebna nova pogodba o zaposlitvi, ta glede na mandat ne bi mogla biti sklenjena za nedoločen čas, sklenitev pogodbe za določen čas samo za čas opravljanja funkcije člana sveta delavcev pa ni eden od razlogov za sklenitev PZ za določen čas po ZDR-1); se število članov sveta delavcev, ki svoje delo opravljajo poklicno, lahko tudi spreminja s spreminjanjem števila zaposlenih delavcev pri delodajalcu, in torej ne gre ne za stalno opravljanje dela s področja dejavnosti delodajalca, ki bi moralo biti glede na drugi odstavek 22. člena ZDR-1 sistemizirano; poleg tega bi se pri posebej sistemiziranem delovnem mestu člana sveta delavcev zastavljala tudi vprašanja glede določitve plače poklicnim članom sveta delavcev (plača se ne sme znižati v primerjavi s tisto, ki jo je delavec prejemal pred izvolitvijo – kako torej določiti plačilo za delo, da bo ustrezalo vsakokratnemu izvoljenemu članu sveta delavcev?); se zdi primerna rešitev, da se funkcija člana sveta delavcev ne sistemizira kot posebno delovno mesto, pač pa se medsebojna razmerja z delodajalcem urejajo z dodatkom k pogodbi o zaposlitvi.«

Glede na aktualno specifično situacijo v vaši družbi, ko je nadzorni svet omejil nekatere odločitve uprave družbe s tem, da jih je vezal na svoje predhodno soglasje, velja poudariti, da niti sklenitev konkretne pogodbe o zaposlitvi za poklicno opravljanje funkcije predsednika sveta delavcev niti konkretna dopolnitev participacijskega dogovora s svetom delavcev nikakor ne sodi in – v duhu določil ZGD-1 o pristojnostih nadzornega sveta – tudi ne more soditi med tovrstne odločitve. Gre namreč za urejanje internih delovnih razmerij v družbi, kar seveda ne šteje med »poslovne pogodbe« po ZGD-1. Morebitna takšna interpretacija zakonskih pooblastil NS, bi namreč daleč presegla smisel in namen tako 281. člena kot tudi drugih določb ZGD-1. Kot rečeno, pri tem sploh niti ne gre za samostojno poslovno odločitev uprave, temveč za zakonsko dolžnost, katere neizpolnitev bi pravzaprav pomenila neposredno kršitev zakona s strani uprave.

Konkretnega aneksa k participacijskem dogovoru, glede sklenitve katerega med drugim sklep uprave že obstaja, torej v nobenem primeru ni potrebno predložiti v soglasje še nadzornemu svetu, ki se v tovrstne »tekoče« poslovodne odločitve po zakonu tudi nima nobene pravice neposredno vmešavati.

ZSDS · Ali mora biti plača profesionalnega člana SD določena s participacijskim dogovorom
https://zsds.si/vprasanje-in-odgovor/ali-mora-biti-placa-profesionalnega-clana-sd-dolocena-s-participacijskim-dogovorom/