
Usmeritve in priporočila
za delovanje SD na področju izboljševanja vodstvenih odnosov (voditeljstva) v družbi
Kakovost »voditeljstva« v družbi oziroma odnosi med vodji in zaposlenimi (vodstveni odnosi) v poslovnem procesu so brez dvoma izjemnega pomena za delovno zadovoljstvo zaposlenih in posledično za njihovo »zavzetost« (t.j. delovno motivacijo in organizacijsko pripadnost), s tem pa tudi za poslovno uspešnost podjetja kot celote. Zato mora nenehno načrtno prizadevanje za izboljševanje sistema voditeljstva postati eno ključnih področij proaktivnega delovanja svetov delavcev. To pa pomeni, da morajo za svoje delovanje na tem področju sprejeti ustrezen program aktivnosti, pri čemer bi veljalo upoštevati predvsem naslednje
u s m e r i t v e i n p r i p o r o č i l a:
I. Splošne usmeritve za delovanje
1. Sveti delavcev so dolžni tako v interesu zaposlenih kot tudi v interesu uspešnosti poslovanja podjetja po možnosti permanentno spremljati in analitično proučevati kvaliteto vodenja in vodstvenih odnosov (voditeljstva) v podjetju, in sicer bodisi na lastno pobudo ali na pobudo kolektiva ali delov kolektiva (organizacijske enote). Bistvenega pomena za učinkovitost morebitnih aktivnosti svetov delavcev na obravnavanem področju je vsekakor ustrezna strokovnost pristopa. Zato naj se sveti delavcev v ta namen po možnosti poslužujejo strokovno že preverjenih raziskovalnih oziroma diagnostičnih orodij (ankete, intervjuji ipd.), pri čemer naj si zlasti v fazi analize podatkov po potrebi priskrbijo tudi strokovno pomoč zunanjih strokovnih inštitucij.
2. Posebej priporočljivo je, da se sveti delavcev v zvezi s proučevanjem vodstvenih odnosov v podjetju in predlaganjem potrebnih izboljšav predhodno povežejo s poslovodstvi podjetij (pobude poslovodstvom) in ustrezne aktivnosti izvajajo z njihovim soglasjem in v sodelovanju z njimi (če seveda obstaja obojestranski interes). S tem je mogoče zagotoviti po eni strani potrebno strokovnost pristopa (sodelovanje strokovnih, zlasti kadrovskih služb v podjetju ali pa zunanjih strokovnih institucij), po drugi strani pa ustrezno učinkovitost doseganja zastavljenih ciljev, kajti konkretne ukrepe v tem smislu lahko sprejmejo le poslovodstva. Brez ustreznega posluha in sodelovanja poslovodstev podjetij je torej na tem področju vsekakor težko računati na uspeh aktivnosti sveta delavcev.
3. Sveti delavcev naj v svojih organizacijah predlagajo sistematično uvajanje občasnega ocenjevanja vodij s strani zaposlenih, kar je postala običajna praksa v nekaterih slovenskih podjetjih. Posebej zanimiva je izkušnja s ti. 360 stopinjskim modelom povratne informacije vodjem o njihovi uspešnosti pri ravnanju z ljudmi pri delu, kjer samooceno vodja sooča z mnenji svojih nadrejenih, sodelavcev in podrejenih.
4. Praksa kaže, da je v večini podjetij posebej problematično zlasti vodenje na ravni srednjega in nižjega menedžmenta ("vodje v proizvodnji"). Zato bi se veljalo v začetni fazi angažiranja svetov delavcev na obravnavanem področju prvenstveno posvetiti zlasti tej ravni vodstvenih odnosov v podjetju.
5. Če s strani poslovodstva ni posluha za uvedbo sistematičnega proučevanja vodstvenih odnosov v organizaciji in uvajanje potrebnih izboljšav v zgoraj navedenem smislu, mora svet delavcev na lastno iniciativo reagirati vsaj v najbolj kritičnih primerih ugotovljenega problematičnega stanja vodenja, ki se pokaže v posameznih organizacijskih enotah (npr. večkratne in hujše pritožbe zaposlenih, evidentno slabi medčloveški odnosi, povečan absentizem in fluktuacija ipd.). V teh nujnih primerih lahko svet delavcev tudi neodvisno od poslovodstva izpelje ustrezno anketno raziskavo ali ocenjevanje konkretnih vodij s strani zaposlenih in na podlagi rezultatov predlaga poslovodstvu sprejem nujnih ukrepov (izvedba ustreznega usposabljanja in izpopolnjevanja spornih vodij, po potreb pa tudi kadrovske menjave na vodstvenih delovnih mestih).
II. Priporočila za pripravo programa dela
Priprava programa dela sveta delavcev na področju izboljševanja sistema voditeljstva v družbi obsega dve temeljni fazi, in sicer:
- analizo obstoječega stanja z vidika želenih ciljev,
- predloge ukrepov poslovodstvu za »institucionalni« razvoj voditeljstva v družbi oziroma za rešitev posamičnih kritičnih primerov neprimernih vodij (v odvisnosti od ugotovitev analize).
Kako se lotiti priprave posnetka in analize stanja glede vodenja:
1. Osnova za analizo stanja na področju vodstvenih odnosov v družbi oziroma za spremljanje in ocenjevanje voditeljskih kompetenc so lahko različne raziskave organizacijske klime in kulture, interne javnosti, SiOK, Zlata nit, ipd. ali druge (lastne) raziskave, ki so bile v podjetju že izvedene, ali standardi, kot so ISO, EFQM, ipd. Sistematično proučevanje odgovorov na vprašanja o voditeljstvu v teh raziskavah (z uporabo ustrezne metodologije, npr. modela »KAKO« ali podobnih) ali proučevanje ustreznosti omenjenim standardom pokaže dokaj jasno sliko stanja na tem področju, na podlagi katere je nato možno načrtovati primerne ukrepe za izboljšanje tega stanja.
2. Posebej priporočamo podjetjem in organizacijam preučitev sodobnih metodologij (npr. Human Synergistics International), ki odpravljajo nekatere znane omejitve in pasti klasičnih raziskav organizacijske klime in predstavljajo integralno upravljalsko orodje, s katerim na enotno platformo povezujemo posameznika, vodje, organizacijske enote in celotno organizacijo. ZSDS se bo zavzemalo za širšo uveljavitev tovrstnih metodologij tudi skozi vseslovensko raziskovanje organizacijske kulture.
3. Osnovni namen preučevanja klime in kulture je dvig stopnje zavzetosti zaposlenih v slovenskih podjetjih in organizacijah, ki odločilno prispeva k poslovni uspešnosti in odličnosti. Koncept zavzetosti nadomešča tradicionalno dosedanje razmišljanje o zadovoljstvu zaposlenih. Globalne raziskave zavzetosti potrjujejo domnevo, da je osrednji dejavnik vpliva na zavzetost kakovost vodenja. Zato se bomo zavzemali za raziskovanje zavzetosti, namesto zadovoljstva, časovno spremljali rezultate in spodbujali akcijskih programov odpravljanja žarišč nezavzetosti v slovenskih podjetjih in organizacijah.
4. Za presojo uspešnosti vodenja bomo spodbujali uporabo tudi drugih diagnostičnih orodij, ki so podjetjem na voljo za ocenjevanje vodij, kot so 360 stopinjske povratne informacije vodjem s strani sodelavcev, ocene iz letnih pogovorov, različni auditi in barometri voditeljstva, testi vrednot in ostalo.
Nabor možnih predlogov ukrepov in aktivnosti:
Nabor možnih smeri ukrepanja in aktivnosti Svetov delavcev za razvoj voditeljstva na podlagi raziskovalnih ugotovitev bo usmerjen na naslednja področja, odvijal pa se bo v obliki spodbujanja, priporočanja, spremljanja, iniciranja, posvetovanj ali drugih oblik delovanja:
1. Usposabljanje, izobraževanje in coaching vodij:
- seminarji in delavnice, šole ali akademije vodenja, individualni/skupinski coaching vodij, samoizobraževanje, elektronske in ostale oblike učenja na daljavo, ipd.
2. Razvoj kompetenc voditeljstva (kompetenčni profili vodij):
- definiranje pričakovanj in ravnanj vodij v odnosu do zaposlenih in vgraditev v obliki kompetenc v opise DM in ostale procese upravljanja delovne uspešnosti (npr. nagrajevanje, razvoj,...)
3. Kodeksi vodenja in ravnanja z zaposlenimi (standardi):
- priprava etičnih kodeksov za vodje in zaposlene ter spremljanje njihove uresničevanja v praksi, preko letnih merjenj ustreznosti vedenj vodij; preučitev obstoječih slovenskih in svetovnih kodeksov vodenja (npr. Združenja Manager, GBSC, MBA Oath, ipd.)
4. Redna testiranja kompetentnosti in uspešnosti vodij:
- presoja kompetentnosti vodij v okviru ocenjevanja njihove siceršnje delovne uspešnosti, s pomočjo kombinacije različnih orodij (npr. kompetenčni intervjuji, 360 povratne informacije, psihološka testiranja, poslovne simulacije, ipd.)
5. Postopki kadrovske selekcije in izbire vodij ter naslednikov:
- uvrstitev novih kriterijev vodenja in ravnanja z zaposlenimi v selekcijske postopke izbire kandidatov za delovna mesta z značajem vodenja in njihove naslednike (angl. Asessment)
6. Modeli nagrajevanja in motiviranja vodij:
- sodelovanje pri razvoju ustreznih sistemov nagrajevanja in motiviranja vodij, ki temeljijo ne le na presoji doseženih poslovnih rezultatov in cijev, ampak tudi na skladnosti vrednot in vedenj vodij
7. Tematske letne konference in srečanja na temo vodenja:
- letna tematska srečanja in konference na temo vodenja z oceno stanja in predlogi ukrepov za razvoj vodenja in vodij
8. Priznanja vodjem (nedenarne oblike):
- letne nagrade in priznanja najboljšim vodjem, zgledom in praksam
9. Razvoj voditeljske blagovne znamke:
- sistemski razvoj voditeljstva in voditeljske blagovne znamke z namenom uveljavljanja novih odnosov in kakovosti ravnanja z zaposlenimi
10. ipd.