
PRIPOROČILA
O UKREPIH ZA UVELJAVLJANJE INTERNE ODGOVORNOSTI ČLANOV SVETOV DELAVCEV
Združenje svetov delavcev slovenskih podjetij (v nadaljevanju: ZSDSP ali združenje) se je s problematiko uveljavljanja interne odgovornosti članov svetov delavcev za opravljanje svojih funkcij doslej podrobneje ukvarjalo že na dveh svojih strokovnih posvetih, in sicer prvič v letu 2001 in drugič v letu 2007, pri čemer je drugi posvet pomenil le vsebinsko nadgrajevanje »dosežkov« prvega. V nadaljevanju predstavljamo celoto priporočil, sprejetih na obeh posvetih.
Glede na širino in razvejanost obravnavane problematike lahko program konkretnih ukrepov, ki naj bi se izvajali v okviru posameznega sveta delavcev za izboljšanje stanja na tem področju, temelji le na kombinaciji različnih organizacijskih, motivacijskih in normativnih ukrepov. V osnovi naj bi se ukrepi delili na t.i. spodbujevalne ukrepe (ukrepi za spodbujanje odgovornejšega delovanja) in t.i. kaznovalne ukrepe (ukrepi za pravno sankcioniranje odgovornosti).
I. UKREPI ZA SPODBUJANJE ODGOVORNEJŠEGA DELOVANJA
1. Etični kodeks članov svetov delavcev
Izhodišče in predpogoj učinkovitega uresničevanja interne »soupravljalske« odgovornosti članov svetov delavcev je seveda lahko le natančna opredelitev dolžnosti in obveznosti posameznikov, za katere so odgovorni na tej funkciji.
V danem primeru je treba ugotoviti, da teh ne opredeljuje ne zakon ne kak drug veljaven predpis. Zato je logično, da je bil prvi korak, ki ga je bilo treba narediti, ko se je združenje začelo ukvarjati s to problematiko, sprejem nekega »uradnega« dokumenta, ki bo natančno opredelil
- tako moralni lik in vrednote,
- kot glavna načela delovanja in seveda tudi
- temeljne dolžnosti, obveznosti in odgovornosti vsakega člana sveta delavcev.
Gre torej preprosto za dokument, ki naj čim bolj jasno določi kaj se pravzaprav pričakuje od vsakogar, ki se je dal izvoliti za člana sveta delavcev, kar potem predstavlja
- po eni strani vodilo posameznikom za ustrezno delovanje in obnašanje v tej funkciji,
- po drugi strani pa konkretno podlago za morebitno sankcijsko uveljavljanje njihove odgovornosti po načelu »kdor se je dal izvoliti v svet delavcev, naj dela tako kot se od njega v tej funkciji pričakuje ali pa naj odstopi in funkcijo prepusti drugim (oziroma bo v končni fazi odpoklican)«.
Dokument s tako vsebino in s takšnimi cilji je »etični kodeks članov svetov delavcev«, ki ga je skupščina združenja sprejela že oktobra 2001. Glede na to, da je bil skupaj z avtentično razlago posameznih členov takrat v tej reviji že objavljen in da je stalno dostopen tudi na spletni strani združenja[1], v podrobnejšo razlago njegove vsebine v okviru povzetka teh priporočil ne bomo zahajali. Konec koncev vsebina ni nič posebnega, gre, kot rečeno, le za bolj ali manj logično opredelitev pričakovanj glede moralnega lika in ravnanj članov svetov delavcev, izhajajoč pri tem iz bistva in značilnosti konkretne funkcije. V tej številki revije zaradi celovitosti predstavitve obravnavane teme še enkrat objavljamo samo besedilo etičnega kodeksa, brez obrazložitev k posameznim členom.
Morda le zaradi ustrezne navezave na enega izmed v nadaljevanju pojasnjenih ukrepov za zagotavljanje večje odgovornosti pri delovanju članov svetov delavcev, to je na sistem »certificiranja« temeljnih znanj za člane svetov delavcev, naj na tem mestu posebej izpostavimo le tisto določbo etičnega kodeksa, ki specializirano strokovno izobraževanje in usposabljanje opredeljuje ne samo kot pravico (tako kot ZSDU), temveč tudi kot dolžnost slehernega člana sveta delavcev. Gre za logično rešitev, kajti brez ustreznih specializiranih znanj s področja korporacijskega upravljanja, ekonomije, komuniciranja itd., danes te funkcije seveda ni več mogoče opravljati.
2. Ustvarjanje pravnih podlag za sankcioniranje odgovornosti
Vendar pa etični kodeks sam po sebi še ni zadostna pravna podlaga za morebitno učinkovito interno pravno sankcioniranje odgovornosti članov svetov delavcev, ampak je treba v ta namen predvsem ustrezno dopolniti tudi veljavne poslovnike svetov delavcev (opomba: konkretne predloge ustreznih poslovniških določb v tej številki Industrijske demokracije objavljamo posebej), predlagati pa bi veljalo tudi določene izboljšave zakonodaje. Priporočila združenja v tem smislu so zlasti naslednja:
2.1. - Kot prvo naj bi vsi sveti delavcev dopolnili svoje poslovnike z določbo, ki naj bi se glasila: »Sestavni del tega poslovnika so tudi določila etičnega kodeksa članov svetov delavcev, ki ga je sprejelo Združenje svetov delavcev slovenskih podjetij (v nadaljevanju: etični kodeks).« Zakaj?
Etični kodeks, sprejet v okviru združenja, ni pravno zavezujoč akt, ki bi ga lahko združenje vsililo kateremu koli svetu delavcev (po svoji pravni naravi je le nekakšno priporočilo), ampak postane za konkreten svet delavcev pravno zavezujoč akt šele, če in ko ga le-ta sprejme kot sestavino oziroma integralni del svojega poslovnika. V tem primeru njegova določila potem zavezujejo enako kot vsa druga določila veljavnega poslovnika in šele v tem primeru lahko svet delavcev nanj veže tudi določene konkretne pravne sankcije zoper posamezne člane, o katerih bo govora v nadaljevanju.
2.2. - Če želimo na etični kodeks vezati konkretne sankcije zoper posamezne člane, je treba poslovnike svetov delavcev poleg tega dopolniti tudi z določbo, po kateri mora že v kandidacijskem postopku vsak kandidat za člana sveta delavcev (hkrati z izjavo o strinjanju s kandidaturo) podpisati tudi izjavo o tem, da je seznanjen z etičnim kodeksom in da ga bo v primeru izvolitve dosledno spoštoval. Pod tem pogojem se torej nihče ne more kasneje izgovarjati, da »ni vedel kaj ga v tej funkciji čaka« in da če bi to vedel, sploh ne bi kandidiral. Vsak kandidat, ki še ni absolviral temeljnih znanj za člane svetov delavcev po posebnem programu, naj bi hkrati podpisal tudi izjavo, da bo ustrezen »certifikat« pridobil najkasneje v roku enega leta po izvolitvi, o čemer bo, kot rečeno, več govora še v nadaljevanju.
2.3. - Tudi uresničevanje »dolžnosti sprejemanja delovnih zadolžitev« (zaradi njihove enakomerne porazdelitve med vse člane sveta delavcev), zapisane v etičnem kodeksu, je treba posebej podpreti z ustreznimi poslovniškimi določbami. Bistveni poudarki teh določb pa naj bi bili zlasti naslednji:
- vsak član sveta delavcev naj bi praviloma imel vsaj eno »stalno zadolžitev« (npr. članstvo ali predsedovanje stalnim komisijam in odborom sveta, »poverjeništvo« za določeno problematiko, stalno zapisnikarstvo ipd.),
- glede izvajanja tekočih nalog sveta ima predsednik sveta delavcev pravico posameznim članom konkretne zadolžitve neposredno »odrejati« (ne samo prositi, če bi jih bil morda pripravljen kdo sprejeti!),
- odklonitev sprejetja zadolžitve v prvem in drugem primeru ima za posledico odgovornost člana in morebiten izrek ene izmed predvidenih sankcij s strani sveta delavcev.
2.4. - Temeljni pogoj za učinkovito uresničevanje obravnavanega vidika »soupravljalske« odgovornosti pa je seveda permanentno spremljanje in analiziranje stanja na tem področju. Svet delavcev bi torej moral čim bolj tekoče reagirati na ugotovljene kršitve etičnega kodeksa s strani posameznih članov, najmanj enkrat letno pa pripraviti tudi celovito kritično analizo (ne)odgovornosti delovanja vseh svojih članov in sprejeti ustrezne ukrepe. Brez tega so vsa prizadevanja za povečanje odgovornosti članov svetov delavcev pri opravljanju svojih funkcij seveda povsem zaman.
Gre kajpak za dokaj »neprijetno« nalogo, zato bi si jo moral vsak svet delavcev tudi izrecno zapisati v svoj poslovnik. V nasprotnem obstaja velika verjetnost, da se je v praksi preprosto ne bo lotil nihče.
2.5. – In končno je seveda treba v poslovnikih svetov delavcev v zvezi z obravnavano problematiko točno opredeliti tudi
- možne interne pravne sankcije, ki jih lahko svet delavcev izreče »neodgovornim« članom, in
- postopek izrekanja ter izvrševanja teh sankcij.
Gre za popolnoma avtonomno poslovniško urejanje te problematike, kajti glede tega zakon ne vsebuje prav nobenih »napotkov«. Nekaj predlogov združenja v zvezi s tem navajamo v nadaljevanju pod poglavjem »II. UKREPI ZA PRAVNO SANKCIONIRANJE ODGOVORNOSTI«.
2.6. – Ko smo že pri predstavljanju priporočljivih dopolnitev poslovnikov svetov delavcev v zvezi s problematiko učinkovitejšega uresničevanja »soupravljalske« odgovornosti, naj omenimo še eno od tovrstnih dopolnitev, ki se sicer ne nanaša na »interno«, ampak na »zunanjo« odgovornost svetov delavcev in njihovih članov, torej na njihovo odgovornost v razmerju do zaposlenih, ki so jih izvolili in katerih interese naj bi zastopali, oziroma do »baze«. Sveti delavcev bi si morali v tem smislu sami (sebi) zapisati v svoje poslovnike dolžnost, da najmanj enkrat letno poročajo o svojem delu in o delu posameznih svojih članov zboru delavcev (lahko tudi delnim zborom po enotah, katerih predstavniki so člani sveta delavcev), kar bi potem lahko predstavljalo tudi podlago za morebitno »ukrepanje« zaposlenih v smislu odpoklica posameznih članov ali sveta delavcev ko celote. Brez tega bo verjetno zelo težko vzpostaviti višjo raven t.i. zunanje odgovornosti članov svetov delavcev, ki je sicer v praksi ravno tako problematična kot »interna«.
Za učinkovitejše izvajanje obravnavane vrste odgovornosti članov svetov delavcev v praksi pa bi bile vsekakor potrebne tudi določene izboljšave zakona o sodelovanju delavcev pri upravljanju (ZSDU), in sicer predvsem v dveh pogledih:
- če je le mogoče naj bi se zgoraj omenjena določba o obveznosti rednega periodičnega poročanja sveta delavcev svoji »bazi« prenesla neposredno v zakon, tako da ta obveznost ne bi bila več odvisna le od odločitve vsakega posameznega sveta delavcev, da si jo posebej zapiše v svoj poslovnik, tako kot je predlagano zgoraj;
- zakon bi moral v okviru določb o odpoklicu izrecno omogočiti tudi odpoklic sveta delavcev kot celote, ne samo odpoklic posameznih članov, tako kot izhaja iz določbe 48. člena ZSDU zdaj.
3. Uveljavljanje timskih metod dela in »delegiranja nalog« znotraj svetov delavcev
Če ponovimo še enkrat, je temeljni problem t.i. interne »soupravljalske odgovornosti članov svetov delavcev v tem, da se v večini primerov pretežni del članov (običajno že kmalu po izvolitvi) preprosto skoraj povsem pasivizira, celotno breme delovanja sveta delavcev kot organa pa obleži na predsedniku ali zgolj peščici aktivnejših članov.
Iz tega že po logiki stvari izhaja, da naj bi enega glavnih ukrepov za spodbujanje odgovornejšega delovanja vseh članov sveta delavcev predstavljalo uvajanje ustreznih timskih metod dela in »delegiranja nalog« znotraj svetov delavcev. Samo na ta način je namreč (v kombinaciji seveda še z drugimi spodbujevalnimi in kaznovalnimi ukrepi, omenjenimi v teh priporočilih) mogoče zagotoviti enakomernejšo porazdelitev obremenitev med vse člane sveta in obenem zagotoviti večjo učinkovitost delovanja sveta delavcev kot celote. Svet delavcev mora torej postati tim v pravem pomenu besede.
Gre seveda za strokovno zelo zahtevno nalogo, za izvajanje katere se morajo ustrezno usposobiti predvsem predsedniki svetov delavcev. Temeljna strokovna priporočila, prilagojena potrebam uvajanja timskih metod dela v svete delavcev, v katerih so posebej upoštevane značilnosti svetov delavcev kot specifičnih »skupin«, pa so vsebovana v prispevku dr. Daniele Brečko »10 zlatih pravil timskega dela v svetih delavcev«, objavljenem v tej številki revije Industrijska demokracija.
4. Diferencirano nagrajevanje nepoklicnih članov svetov delavcev
Eden od zelo pomembnih motivacijskih ukrepov za spodbujanje večje angažiranosti članov svetov delavcev pri opravljanju njihovih funkcij je prav gotovo lahko tudi uvedba diferenciranega sistema nagrajevanja (nepoklicnih) članov. V ta namen bi morali sveti delavcev seveda sprejeti posebne pravilnike. Eden od možnih vzorcev takšnega pravilnika, ki lahko v tem pogledu služi kot koristen pripomoček svetom delavcev pri normativnem urejanju te problematike, je bil pred nedavnim objavljen tudi v tej reviji (ID, št. 5/2006).
Združenje svetov delavcev slovenskih podjetij je že pred časom sprejelo priporočilo, da se s participacijskimi dogovori v podjetjih uredi tudi nagrajevanje dela neprofesionalnih članov svetov delavcev, čeprav tega zakon izrecno ne določa. Pri tem je treba izhajati iz dejstva, da članstvo v svetu delavcev ni več nikakršna ljubiteljska dejavnost, ampak postaja pomembna funkcija v okviru sistema korporacijskega upravljanja, ki zahteva precejšnje angažiranje in odgovornost. Doslej uveljavljeni glavni načini nagrajevanja neprofesionalnih članov svetov delavcev v praksi so sejnine, letne nagrade in dodatki k plači, medtem ko se med t. i. drugimi načini pojavljajo zlasti plačilo "nadur"za čas sej, razne oblike kompenzacij ipd.
Za vse zgoraj omenjene načine nagrajevanja neprofesionalnih članov svetov delavcev je, kot kažejo izkušnje iz prakse, v glavnem značilna ista pomanjkljivost: če se redno in v enaki višini izplačujejo vsem članom ne glede na njihovo dejansko aktivnost, prizadevanje in odgovornost do funkcije, že razmeroma po kratkem času v celoti izgubijo svoj motivacijski učinek. Gre namreč za podoben primer kot pri plačah - če za različno kvaliteto in kvantiteto določenega dela dobijo vsi enako plačilo, je motivacijski vidik plače preprosto izničen. Takšen princip nagrajevanja neprofesionalnih članov svetov delavcev torej sčasoma izgubi svoj temeljni smisel, ker ga ljudje kmalu začnejo doživljati kot nekaj samoumevnega, kot nekaj, kar jim pač samodejno pripada na podlagi same funkcije in ne na podlagi dejanskega dela v tej funkciji.
Nujno je torej treba na tem področju čim prej napraviti korak naprej v primerjavi s sedanjim stanjem. Nesporno je mogoče oceniti kot velik dosežek dejstvo, da smo doslej uspeli v večini organizacij kljub pomanjkanju ustrezne zakonske podlage sploh prodreti z idejo o potrebnosti takšnega nagrajevanja in ga uveljaviti v takšni ali drugačni obliki. Vendar pa to kmalu ne bo več nikakršen dosežek, če ga ne bomo uspeli v vseh svetih delavcev zelo kmalu ustrezno nadgraditi z uvedbo diferenciranega (in s tem tudi stimulativnega) nagrajevanja v odvisnosti od dejanskega angažiranja posameznika v funkciji člana sveta delavcev.
Gre torej za to, da bo treba v obravnavanem smislu čim prej preiti od nagrajevanja po načelu "vsem enako" k nagrajevanju po načelu "vsakemu po njegovem prispevku k uspešnemu delovanju sveta delavcev". Zavedamo se, da to v praksi seveda ni tako zelo enostavno kot se sliši v teoriji, vendar je treba v to ugrizniti brez odlašanja. V nekaterih (zaenkrat le redkih) svetih delavcev so takšno nagrajevanje že vpeljali, njihove izkušnje pa so zelo pozitivne, tako da bi veljalo to prakso čim prej posplošiti.
Ko razmišljamo o osnovnih konturah možnega sistema diferenciranega in stimulativnega nagrajevanja neprofesionalnih članov svetov delavcev, je v zvezi s tem verjetno popolnoma jasno predvsem naslednje: skoraj zanesljivo se v praksi ne bi obnesel sistem, da bi v okviru dogovorjenega skupnega zneska sredstev za nagrade o konkretni višini teh nagrad za posamezne člane sveta delavcev odločal predsednik sveta delavcev kar po prosti presoji in brez vnaprej izdelanih objektivnih kriterijev. Takšno odgovornost bi bilo pripravljeno nase prevzeti le malo predsednikov, poleg tega pa bi takšen sistem "internega diferenciranega nagrajevanja" v najboljšem primeru lahko vnesel le razdor med člane in se s tem sprevrgel v svoje popolno nasprotje.
Iz teh razlogov je v obravnavanem smislu potrebno izdelati sistem izključno objektivnih kriterijev, ki lahko kažejo na večjo ali manjšo uspešnost opravljanja funkcije člana sveta delavcev, ter jih ustrezno točkovati in vrednotiti. Takšni kriteriji so, na primer, lahko zlasti naslednji: udeležba na seji, konstruktivne razprave s pobudami in predlogi na seji, članstvo v odborih, predsedovanje odborom, udeležba na sejah odborov, aktivnosti izven sej sveta delavcev (konzultacije z delavci svoje enote pred sejo SD, poročanje delavcem svoje enote, uradne ure za delavce iz svoje enote, priprava pisnih gradiv za SD, udeležba na izobraževanju, udeležba na strokovnih posvetih, osebni razgovori z upravo in zunanjimi institucijami v funkciji člana SD itd.), realizacija posebnih zadolžitev s strani SD (npr. pridobitev določenih strokovnih mnenj, razne organizacijske aktivnosti) in podobno.
5. Uvedba sistema »certificiranja temeljnih znanj za člane svetov delavcev«
Kot smo že zapisali zgoraj, je izobraževanje za uspešno opravljanje funkcije ne samo pravica, ampak predvsem tudi dolžnost slehernega člana sveta delavcev. Dosedanje raziskave kažejo, da člani svetov delavcev, kljub temu, da jim zakon v ta namen priznava pravico do 40 plačanih ur (5 delovnih dni) letno, v povprečju izkoristijo manj kot en izobraževalni dan letno, pri čemer je med njimi mnogo celo takih, ki se v celotnem mandatu ne udeležijo nobenega izobraževanja. Razlogi so seveda zelo različni. Nekateri so na strani delodajalcev, vendar pa je, sodeč po že omenjenih raziskavah, med pomembnimi razlogi, ki jih navajajo anketiranci, tudi preprosta »nezainteresiranost« članov.
Da bi v praksi zagotovili vsaj minimalno usposobljenost prav vseh članov svetov delavcev za opravljanje te funkcije, smo se v Združenju svetov delavcev slovenskih podjetij odločili uveljaviti sistem »certificiranja«, ki je podrobneje urejen s Pravilnikom o certificiranju temeljnih znanj za člane svetov delavcev, sprejetim na skupščini ZSDSP 18. oktobra 2007. Pravilnik z obsežnejšim komentarjem bomo objavili v naslednji številki Industrijske demokracije, zaenkrat pa naj opozorimo le na bistvene elemente celotnega sistema certificiranja. Bistvo tega sistema je, če povemo v enem stavku, v tem, da bo:
- združenje sprejelo poseben program specifičnih temeljnih (minimalnih) znanj, ki so nujna za vsaj kolikor toliko normalno opravljanje funkcije člana sveta delavcev, organiziralo ustrezno izobraževanje (»temeljni tečaj za člane svetov delavcev«) in izdajalo potrdila oziroma certifikate o opravljenem izobraževanju, pri čemer bo skupaj z delodajalskimi združenji skušalo pripraviti tudi ustrezne promocijske ukrepe, ki naj bi pri posameznih delodajalcih odpravili dosedanje ovire za udeležbo zainteresiranih članov svetov delavcev na teh izobraževanjih (odobritev odsotnosti, plačilo stroškov izobraževanja, ipd.), ki izvirajo iz sfere delodajalcev;
- vsak svet delavcev sprejel ustrezne interne ukrepe, s katerimi bo zagotovil, da bo sleherni član svojo »dolžnost izobraževanja« izpolnil vsaj do te mere, da bo pridobil omenjeni certifikat.
Prav v povezavi s tem bi bila nujno potrebna zgoraj že omenjena dopolnitev poslovnikov svetov delavcev o tem, da naj bi vsak kandidat za člana sveta delavcev, ki še ni absolviral »temeljnih znanj za člane svetov« delavcev, hkrati z izjavo o strinjanju s kandidaturo podpisal tudi izjavo, da bo ustrezen »certifikat« pridobil najkasneje v roku enega leta po izvolitvi. V primeru neutemeljene kršitve te minimalne dolžnosti izobraževanja pa bi svet delavcev lahko zoper konkretnega člana uporabil eno izmed v nadaljevanju predstavljenih internih sankcij, zlasti seveda predlog za odpoklic.
6. Drugi »spodbujevalni« ukrepi in aktivnosti
Z navedenim seveda še zdaleč ni izčrpan celoten repertoar možnih ukrepov, ki naj bi zagotovili aktivnejše in odgovornejše delovanje članov svetov delavcev. Če se omejimo le na ukrepe, s katerimi je mogoče odpraviti »interne« razloge za pojav prevelike pasivnosti članov svetov delavcev in ki so v celoti v domeni svetov delavcev samih ali njihovega združenja, bi ob upoštevanju zgoraj objavljenih rezultatov »kratke anketne raziskave« vsekakor veljalo v tem kontekstu omeniti še naslednje ukrepe in aktivnosti:
a) obvezen sprejem letnega, po možnosti pa tudi mandatnega, programa dela sveta delavcev, ki zagotavlja ustrezno vsebinsko delovanje sveta delavcev kot celote in hkrati osmišlja delovanje vsakega posameznega člana ter preprečuje pojave malodušja in nezainteresiranosti, ki so pogosta posledica »brezciljnega« delovanja in izgube »orientacije« pri delu nekaterih svetov delavcev;
b) sprejem t.i. internega organizacijskega načrta kot sestavine programa dela sveta delavcev in v njegovem okviru:
- določitev enakomerne porazdelitve stalnih zadolžitev članom sveta delavcev (sodelovanje v raznih odborih in delovnih telesih, poverjeništvo za posamezna področja dela, vodenje zapisnikov in opravljanje administrativno – tehničnih opravil za svet delavcev itd.) po načelu, da mora imeti vsak član sveta delavcev praviloma vsaj eno stalno zadolžitev v skladu z zgoraj že omenjeno dopolnitvijo poslovnika sveta delavcev;
- preciziranje obsega ter oblik in načinov (uradne ure, sestanki organizacijskih enot ipd.) obveznega kontaktiranja vsakega člana sveta delavcev z njegovo »bazo«;
- določitev plana izobraževanja članov za prihodnje leto kot podlage za usmerjanje posameznih članov v različne organizirane oblike izobraževanja, in sicer na podlagi analize izobraževanj, ki so jih posamezniki že absolvirali;
c) izdelava analize urejenosti materialnih in drugih pogojev za delovanje članov sveta delavcev s posebnim poudarkom na problemu »preobremenjenosti članov z lastnim delom na rednem delovnem mestu« ter pobuda delodajalcu za ustrezne spremembe in dopolnitve t.i. participacijskega dogovora;
d) zagotovitev ustrezne kadrovske kontinuitete ob novih volitvah v svet delavcev (zlasti na predsedniški funkciji), pri čemer je konkreten način uresničevanja tega cilja v posameznem podjetju potrebno proučiti posebej in v sodelovanju s sindikati kot glavnimi nosilci kadrovanja v svet delavcev.
II. UKREPI ZA PRAVNO SANKCIONIRANJE ODGOVORNOSTI
Zakon pravzaprav pozna samo eno sankcijo za »neodgovorno« delovanje članov svetov delavcev, t.j. odpoklic po 48. členu ZSDU. To pa je seveda sankcija, ki je primerna le za najtežje primere neodgovornega delovanja članov, medtem ko krepitev interne odgovornosti članov v zgoraj obravnavanem smislu zahteva precej bolj subtilno sankcioniranje te odgovornosti. Kljub vsemu je namreč treba upoštevati, da gre za povsem prostovoljno funkcijo, za katero se ne poteguje ravno neomejeno število kandidatov, in da je cilj tovrstnega sankcioniranja vendarle predvsem ustrezno korigirati neprimerna ravnanja članov svetov delavcev pri opravljanju njihove funkcije, ne jih le »dokončno« kaznovati z odpoklicem.
Kot je bilo že omenjeno, naj bi vsak svet delavcev ustrezne sankcije za krepitev interne odgovornosti članov določil s svojim poslovnikom, pri čemer je seveda povsem avtonomen. Zato je v priloženem vzorcu poslovniških dopolnitev predlagane sankcije treba razumeti le kot neobvezujoče priporočilo združenja. Konkretno so predlagane naslednje »interne« sankcije:
- opomin predsednika sveta delavcev
- interni opomin sveta delavcev
- javni opomin sveta delavcev
- odvzem pravice do nagrade in drugih ugodnosti iz naslova funkcije
- pobuda za začetek postopka za odpoklic.
V zvezi s »pobudo za začetek postopka za odpoklic« kot najtežjo predvideno sankcijo je treba posebej poudariti, da svet delavcev po 48. členu ZSDU zaenkrat nima možnosti neposredno nastopati kot zahtevatelj odpoklica. Zato lahko posreduje le pobudo enemu od t.i. upravičenih zahtevateljev, to pa so ali reprezentativni sindikati, če gre za člane, ki so bili izvoljeni na njihov predlog, ali pa skupine najmanj 10% delavcev).
V poslovniku pa mora svet delavcev seveda natančno določiti tudi način izrekanja in izvrševanja predvidenih pravnih sankcij za krepitev interne odgovornosti svojih članov (glej vzorec v prilogi!).
Sekretar ZSDSP
Dr. Mato Gostiša
PRILOGE:
- Etični kodeks članov svetov delavcev
- Vzorec potrebnih dopolnitev poslovnikov svetov delavcev
PRILOGA 1 – Etični kodeks članov svetov delavcev
Izhajajoč iz pomena uspešnega delovanja svetov delavcev kot osrednje institucije sistema sodelovanja delavcev pri upravljanju za nenehno dviganje kakovosti delovnega življenja zaposlenih ob istočasnem povečevanju poslovne uspešnosti podjetij in s tem povezane potrebe po zagotavljanju učinkovitega opravljanja soupravljalskih funkcij sveti delavcev slovenskih podjetij sprejemamo naslednji
ETIČNI KODEKS
ČLANOV SVETOV DELAVCEV
I. SPLOŠNA DOLOČBA
Vsebina in namen kodeksa
1. člen
Ta kodeks opredeljuje moralni lik in določa splošna pravila pričakovanega ravnanja in obnašanja ter temeljne dolžnosti članov svetov delavcev v zvezi z opravljanjem njihove funkcije z namenom, da se zagotovi enotno razumevanje in pošteno ter odgovorno uresničevanje te funkcije v skladu z njenim poslanstvom, kakršno izhaja iz določil zakona o sodelovanju delavcev pri upravljanju.
II. MORALNI LIK IN TEMELJNA NAČELA ZA OPRAVLJANJE FUNKCIJE ČLANA SVETA DELAVCEV
Moralna odgovornost kolektivu sodelavcev
2. člen
Član sveta delavcev, zavedajoč se, da je za funkcijo kandidiral prostovoljno in predhodno seznanjen z dolžnostmi, ki iz nje izhajajo, s trenutkom izvolitve sprejema polno moralno odgovornost do kolektiva sodelavcev, ki so mu z izvolitvijo za svojega predstavnika izkazali zaupanje, da bo na tej funkciji učinkovito zastopal njihove interese v sistemu korporacijskega upravljanja.
Član sveta delavcev izkazuje pošten in odgovoren odnos do svoje funkcije s tem, da si iskreno prizadeva vse dolžnosti v okviru te funkcije opravljati po najboljših močeh in skladno s tem kodeksom, če oceni, da tega iz kakršnihkoli razlogov ne zmore, pa je dolžan prostovoljno ponuditi svoj odstop.
Pripadnost delavskim interesom
3. člen
Član sveta delavcev opravlja svojo funkcijo na temelju pripadnosti delavskim interesom. Karierizem in koristoljubje na račun članstva v svetu delavcev sta nesprejemljiva tako kot morebiten motiv za kandidiranje na to funkcijo, kakor tudi kot morebitno vodilo pri konkretnem ravnanju, nastopanju in odločanju v okviru opravljanja te funkcije.
Član sveta delavcev se je dolžan v razmerju do vodstva dosledno in aktivno zavzemati za interese zaposlenih, ki jih zastopa ali pa se tej funkciji odpovedati, če oceni, da takšno načelno ravnanje lahko škoduje njegovim kariernim ambicijam in drugim osebnim interesom, katerim se na račun funkcije ne namerava odreči.
Član sveta delavcev, ki se zaveda ali je izrecno opozorjen, da nezadovoljivo opravlja dolžnosti, ki izhajajo iz te funkcije, se je dolžan iz moralnih razlogov prostovoljno odpovedati morebitnim nagradam za delo in drugim ugodnostim iz naslova te funkcije, ki jih sicer članom sveta delavcev zagotavlja delodajalec na podlagi dogovora s svetom delavcev.
Neodvisnost delovanja
4. člen
Član sveta delavcev je pri sprejemanju odločitev in glasovanju v svetu delavcev neodvisen od morebitnih zahtev ali navodil vodstva podjetja ali sindikata, kateremu pripada, prav tako pa nima imperativnega mandata glede stališč delovne sredine, ki jo v svetu delavcev predstavlja.
Kultura in konstruktivnost komuniciranja
5. člen
Član sveta delavcev v vseh oblikah komuniciranja tako znotraj sveta delavcev, kakor tudi navzven, nastopa kulturno, umirjeno in strpno ter se pri zastopanju interesov delavcev opira izključno na moč argumentov, pri čemer je sprejemljiv tudi za argumente tistih, ki v sistemu korporacijskega upravljanja zastopajo interese podjetja in lastnikov.
Medsebojna solidarnost
6. člen
Vsi člani sveta delavcev so dolžni brezpogojno podpreti zagotavljanje delovnopravne imunitete na podlagi zakona tistim članom tega organa, ki so zaradi svoje načelne drže pri zastopanju in uresničevanju interesov zaposlenih izpostavljeni morebitnemu šikanoznemu ravnanju s strani nadrejenih.
III. TEMELJNE DOLŽNOSTI IN ODGOVORNOSTI ČLANA
SVETA DELAVCEV
Dolžnost izobraževanja in usposabljanja
7. člen
Dolžnost in odgovornost, ne samo pravica, vsakega člana sveta delavcev je, da se izobražuje in usposablja za učinkovito opravljanje soupravljalskih funkcij, in sicer najmanj v zakonsko določenem obsegu v organiziranih oblikah specializiranega izobraževanja in usposabljanja, po potrebi pa tudi z dodatnim samoizobraževanjem.
Član sveta delavcev je osebno odgovoren za morebitne negativne posledice svoje pomanjkljive usposobljenosti za opravljanje funkcije.
Konstruktivno sodelovanje na sejah sveta delavcev
8. člen
Član sveta delavcev:
- se redno udeležuje sej sveta delavcev, morebitno odsotnost zaradi nujne zadržanosti pa obvezno predhodno opraviči predsedniku s tem, da mu hkrati sporoči tudi svoja stališča do vprašanj, ki bodo na dnevnem redu seje;
- hodi na seje pripravljen in z izdelanimi stališči do vprašanj, glede katerih je pred sejo prejel pisna gradiva, pri čemer si praviloma o teh vprašanjih zagotovi tudi stališča delavcev iz tistih sredin, ki jih v svetu delavcev zastopa;
- se na sejah sveta delavcev konstruktivno vključuje v razpravo ter oblikovanje predlogov sklepov in se pri tem izogiba brezplodnemu kritikantstvu;
- nikoli ne predlaga ali zahteva določenih akcij sveta delavcev, če ni hkrati pripravljen prevzeti tudi ustreznega dela potrebnih zadolžitev v zvezi z njihovo izvedbo;
- nikoli ne kritizira predsednika in drugih članov sveta delavcev zaradi nezadovoljivega delovanja sveta delavcev, če se ni bil pripravljen tudi sam dodatno angažirati pri izvajanju nalog izven sej sveta delavcev;
- se nikoli ne izogiba jasno opredeliti svojih stališč do obravnavane problematike in skladno z njimi glasovati tudi v prisotnosti poslovodstva na seji sveta delavcev;
- je iniciator različnih aktivnosti sveta delavcev za čim bolj učinkovito zadovoljevanje potreb in interesov zaposlenih, ki jih zastopa.
Dosledno izvrševanje sklepov sveta delavcev
9. člen
Član sveta delavcev si je dolžan prizadevati za dosledno izvajanje in učinkovito doseganje ciljev sprejetih sklepov sveta delavcev.
Sprejemanje delovnih zadolžitev
10. člen
Član sveta delavcev se zaveda, da funkcija člana sveta delavcev ni zgolj prisotnost na sejah in je zato vedno pripravljen sprejeti tudi ustrezen del stalnih ali občasnih delovnih zadolžitev izven sej, ki so potrebne za učinkovito delovanje sveta delavcev (vodenje odborov in sodelovanje pri delu odborov in drugih delovnih teles sveta delavcev; sodelovanje pri pripravi gradiv za seje sveta delavcev; izvajanje anket in referendumov; stalno spremljanje stanja na določenem delovnem področju sveta delavcev in priprave predlogov ustreznih odločitev itd.), in odgovornost za njihovo izvedbo.
Član sveta delavcev ne sme brez utemeljenih razlogov odkloniti zadolžitve, ki mu jo dodeli svet delavcev ali njegov predsednik v okviru dejavnosti tega organa.
Stalno komuniciranje z zaposlenimi
11. člen
Član sveta delavcev kot predstavnik zaposlenih, ki so ga izvolili, je dolžan z njimi v času trajanja mandata permanentno komunicirati v zvezi z opravljanjem svoje funkcije. Po eni strani se je dolžan z njimi posvetovati in seznanjati svet delavcev z njihovimi pobudami in stališči glede posameznih vprašanj iz pristojnosti sveta delavcev, po drugi strani pa jih mora tudi tekoče obveščati o delu in odločitvah sveta delavcev.
Vsak član sveta delavcev mora neposrednemu komuniciranju z zaposlenimi nameniti najmanj toliko časa, kolikor mu omogoča tudi zakon, pri čemer konkretne oblike in način takšnega komuniciranje (uradne ure za zaposlene, delni zbori delavcev itd.) določi svet delavcev v odvisnosti od specifik delovnega procesa.
Varovanje enotnosti in ugleda sveta delavcev
12. člen
Član sveta delavcev si s celotnim svojim obnašanjem in delovanjem prizadeva ustvarjati in ohranjati enotnost in kolektivni duh pri delovanju sveta delavcev ter se vzdržuje vseh ravnanj, ki lahko povzročijo neproduktivne razdore med člani.
Pri nastopanju navzven se član sveta delavcev vzdržuje ravnanj, ki bi rušila ugled sveta delavcev v interni in zunanjih javnostih podjetja.
IV. UPORABA KODEKSA
Kodeks kot sestavni del poslovnika sveta delavcev
13. člen
Če svet delavcev sprejme ta kodeks s svojim sklepom, postane sestavni del njegovega poslovnika. Posamezna določila kodeksa kot moralne zaveze postanejo s tem pravne zapovedi, katerih uresničevanje lahko svet delavcev s poslovnikom tudi posebej sankcionira. Možne sankcije zoper člana sveta delavcev na tej podlagi so zlasti: opomin predsednika, interni opomin sveta delavcev, javni opomin sveta delavcev, odvzem pravice do nagrade za delo in pobuda za njegov odpoklic.
Svet delavcev lahko v zvezi s tem kodeksom s poslovnikom določi tudi postopek za redno letno ocenjevanje dela vseh članov v skladu s tem kodeksom in morebitno ugotavljanje njihove odgovornosti.
Kršitev določil kodeksa kot razlog za odpoklic člana sveta delavcev
14. člen
Ravnanje in delovanje člana sveta delavcev v nasprotju z določili tega kodeksa je lahko razlog za odpoklic člana sveta delavcev skladno z določili zakona o sodelovanju delavcev pri upravljanju.
Pobudo za začetek postopka za odpoklic posameznega člana sveta delavcev v skladu s prvim odstavkom tega člena lahko da delavcem ali reprezentativnemu sindikatu v družbi tudi svet delavcev.
Predhodna seznanitev kandidatov za člane sveta delavcev s kodeksom
15. člen
Vsak kandidat za člana sveta delavcev naj bi takoj po vložitvi kandidature prejel od volilne komisije tudi besedilo tega kodeksa z obrazložitvijo oziroma avtentično razlago ter s pozivom, da še pred dokončnim oblikovanjem kandidatne liste podpiše izjavo, da je z njim seznanjen in da ga bo dosledno spoštoval pri svojem delu.
Sprejem in objava kodeksa
16. člen
Ta kodeks je bil sprejet na skupščini Združenja svetov delavcev slovenskih podjetij dne 18.10.2001 in se skupaj z istočasno sprejeto avtentično razlago posameznih njegovih določil objavi v prvi številki revije Industrijska demokracija, ki izide po tem datumu.
PRILOGA 2 – Potrebne dopolnitve poslovnikov SD (Vzorec)
DOPOLNITVE POSLOVNIKA SVETA DELAVCEV
V ZVEZI Z ZAOSTROVANJEM ODGOVORNOSTI ČLANOV
I. V poglavju o postopku volitev članov sveta delavcev se doda naslednja določba:
... člen
Volilna komisija je dolžna vsakemu kandidatu za člana sveta delavcev takoj po uradni vložitvi kandidature posredovati besedilo etičnega kodeksa članov svetov delavcev z obrazložitvijo in ga pozvati, da poleg že podpisane izjave o strinjanju s kandidaturo še pred dokončnim oblikovanjem kandidatne liste za volitve podpiše tudi izjavo z naslednjim besedilom: »Podpisani …………. – kandidat za člana sveta delavcev izjavljam, da sem seznanjen z etičnim kodeksom članov svetov delavcev in ga bom v primeru izvolitve dosledno spoštoval pri svojem delu.«. Izjava kandidatov, ki še niso pridobili certifikata združenja svetov delavcev o opravljenem temeljnem izobraževanju za člane sveta delavcev, pa se dopolni še z besedilom, ki se glasi: »Prav tako se zavezujem najkasneje v enem letu po morebitni izvolitvi pridobiti certifikat združenja svetov delavcev o opravljenem temeljnem izobraževanju za člane sveta delavcev.«
Volilna komisija ima pravico pred volitvami na ustrezen način seznaniti volilce z imeni kandidatov, ki niso podpisali izjave iz prejšnjega odstavka.
II. V poglavju o nalogah in pristojnostih predsednika sveta delavcev se doda naslednja določba:
… člen
Predsednik sveta delavcev ima pravico ob upoštevanju načela enakomerne obremenitve članov po svoji presoji odrejati zadolžitve posameznim članom v zvezi z izvajanjem tekočih aktivnosti sveta delavcev, le – ti pa so jih dolžni sprejeti. V primeru, da član odkloni zadolžitev, o upravičenosti odklonitve odloča svet delavcev.
Stalne zadolžitve (članstvo v komisijah, dolžnost spremljanja določenega področja in pristojnosti sveta delavcev, zapisnikarstvo ipd.) lahko članom odreja samo svet delavcev s svojim sklepom. Praviloma vsak član mora imeti vsaj eno stalno zadolžitev.
Morebitna neupravičena odklonitev zadolžitve v smislu tega člena se obravnava in sankcionira po določilih tega poslovnika o odgovornosti članov sveta delavcev.
III. Dodati novo poglavje z naslovom »Odgovornost članov sveta delavcev« ali obstoječe poglavje s tem naslovom dopolniti z naslednjimi določbami:
… člen
Sestavni del tega poslovnika so tudi določila etičnega kodeksa članov svetov delavcev, ki ga je sprejelo Združenje svetov delavcev slovenskih podjetij (v nadaljevanju: etični kodeks).
... člen
Svet delavcev je dolžan izvajati ukrepe za dosledno spoštovanje določil etičnega kodeksa v praksi. V ta namen je dolžan tekoče reagirati na morebitne primere kršitev določil etičnega kodeksa s strani posameznih članov sveta, najmanj enkrat letno pa na podlagi kritičnega poročila predsednika ali na drugi ustrezni strokovni podlagi (rezultati samoocenjevanja in medsebojnega ocenjevanja članov po vnaprej dogovorjeni metodologiji, predhodna anketa med zaposlenimi in podobno) na svoji seji celovito analizirati tudi delovanje vseh svojih članov z vidika določil etičnega kodeksa in sprejeti program ukrepov za odpravo ugotovljenih odklonov.
Analiza iz prejšnjega odstavka tega člena je obvezen sestavni del letnega poročila sveta delavcev.
... člen
Zoper posameznega člana sveta delavcev, ki je kršil določila etičnega kodeksa, je mogoče v odvisnosti od vrste in teže ugotovljene kršitve uporabiti enega izmed naslednjih ukrepov:
- opomin predsednika sveta delavcev
- interni opomin sveta delavcev
- javni opomin sveta delavcev
- odvzem pravice do nagrade in drugih ugodnosti iz naslova funkcije
- pobuda za začetek postopka za odpoklic.
Predsednik sveta izreče opomin iz prve alinee prejšnjega odstavka tega člena enemu ali več članom sveta delavcev po svoji presoji, vendar ga mora na seji sveta delavcev vsaj ustno obrazložiti.
Vse ostale ukrepe iz prvega odstavka tega člena sprejema svet delavcev s svojim sklepom na podlagi razprave, v kateri mora biti omogočeno sodelovanje tudi prizadetim članom. Ukrep odvzem pravice do nagrade in drugih ugodnosti iz naslova funkcije se lahko izreče hkrati s pobudo za začetek postopka za odpoklic ali z javnim opominom sveta delavcev.
Izrek ukrepa zoper člana ni mogoč, če je le-ta opravičeno odsoten s seje sveta.
... člen
Sprejeti ukrepi iz prejšnjega člena se protokolirajo v zapisniku seje sveta.
Član sveta, ki mu je bil izrečen katerikoli ukrep iz prejšnjega člena, ima pravico vložiti ugovor zoper ukrep v 8 dneh od objave zapisnika seje, na kateri je bil sprejet. O ugovoru odloča svet delavcev na prvi naslednji seji, njegov sklep pa je dokončen in izvršljiv.
... člen
Šteje se, da sta ukrepa opomin predsednika sveta delavcev in interni opomin sveta delavcev izvršena s tem, ko sta protokolirana v zapisniku seje.
Ukrep javni opomin sveta delavcev se izvrši tako, da svet delavcev na oglasnih deskah v družbi objavi posebno obvestilo o izrečenem ukrepu z obrazložitvijo. Obvestilo se lahko interno objavi tudi na drug v družbi običajen način (interni časopis itd.).
Ukrep odvzem pravice do nagrade in drugih ugodnosti iz naslova funkcije se izvrši tako, da se pisni odpravek sklepa pošlje upravi, ki ga je dolžna realizirati.
Pobudo za začetek postopka za odpoklic z obrazložitvijo svet delavcev realizira tako, da jo posreduje obema upravičenima zahtevateljema po 48. členu ZSDU, in sicer:
- sindikatu, ki je konkretnega člana sveta kandidiral, s pozivom, da vloži zahtevo za njegov odpoklic;
- zaposlenim v družbi, ki so konkretnega člana sveta delavcev volili, s pozivom, da zberejo potrebno število podpisov in vložijo zahtevo za odpoklic.
Ukrepi javni opomin, odvzem pravice do nagrade in pobuda za začetek postopka za odpoklic se zoper člana ne izvršijo, če le-ta prej v pisni obliki ali ustno na zapisnik poda svoj nepreklicni odstop s funkcije člana sveta delavcev.
… člen
Svet delavcev in posamezni člani sveta delavcev so za svoje delo odgovorni zaposlenim, ki so jih izvolili, in so jim zato dolžni tudi poročati o svojem delu.
Svet delavcev je dolžan najmanj enkrat letno sklicati zbor delavcev in na njem poročati o svojem delu ter predstaviti letni program dela za naslednje leto. Letno poročilo sveta delavcev vsebuje tudi analizo delovanja posameznih članov sveta (udeležba na sejah, kontaktiranje z bazo, različne aktivnosti izven sej sveta, udeležba na izobraževanju itd.) in predloge potrebnih ukrepov, vključno z morebitno pobudo za začetek postopka za odpoklic posameznega člana sveta.
Če je letni zbor delavcev sklican po enotah, ga praviloma vodi predstavnik iz te enote v svetu delavcev in na njem tudi poroča o svojem delu in angažiranju v svetu delavcev. Poročilo sveta delavcev kot celote na delnih zborih delavcev predstavlja predsednik sveta.
http://www.delavska-participacija.com/html/eticnikodeks.html ↑