← Nazaj na priporočila

Priporočila z modelom nagrajevanja

Diferencirano nagrajevanje članov sveta delavcev

Predlog razlikovanja nagrad glede na dejansko delo, naloge in prispevek posameznih članov.

Uredniško pojasnilo za uporabo · 28. 10. 2026

Predlagani model in zneski niso obvezna tarifa. Za sodobnejšo celovito podlago glejte tudi priporočila o materialnih pogojih z dne 16. 2. 2024.

Prenesi Word ↓
ZSDS

dr. Mato Gostiša

SKRAJNI ČAS JE ZA UVEDBO DIFERENCIRANEGA NAGRAJEVANJA DELA ČLANOV SVETA DELAVCEV

Združenje svetov delavcev slovenskih podjetij je v zvezi z ukrepi za povečevanje učinkovitosti delovanja in odgovornosti članov svetov delavcev že pred petimi leti sprejelo posebno priporočilo za uvajanje t.i. diferenciranega nagrajevanja dela neprofesionalnih članov svetov delavcev in pripravilo tudi vzorec ustreznega pravilnika. Ker na podlagi vsakodnevnih izkušenj iz prakse ocenjujemo, da je po več kot trinajstih letih delovanja svetov delavcev skrajni čas, da se ta priporočila vendarle začnejo širše uveljavljati v praksi, naj nanje ponovno opozorimo.

Sistem sodelovanja delavcev pri upravljanju je nujen integralni del celovitega sistema našega korporacijskega upravljanja, ki je tudi posebej zakonsko urejen. Zato ga tudi z vidika nagrajevanja tovrstnih funkcij, čeprav neprofesionalnih, nikakor ni mogoče tretirati zgolj kot nekakšno "ljubiteljstvo" ali element »sindikalnega entuziazma«, ampak ga je potrebno tudi v tem pogledu obravnavati kot element doseganja večje poslovne uspešnosti naših podjetij. Obravnavati ga je torej treba podobno kot, na primer, članstvo v nadzornih svetih. To pomeni, da je potrebno tudi te funkcije začeti ustrezno materialno nagrajevati in stimulirati. Dejstvo, da je ustrezno nagrajevanje tudi dela neprofesionalnih članov svetov delavcev iz zgoraj navedenih razlogov smiselno in potrebno, je k sreči očitno že dokaj široko prodrlo tudi v naši praksi. Raziskava "Vpliv delavske participacije na poslovno uspešnost" tako kaže, da imajo že v 60%, kar pomeni v skoraj dveh tretjinah, anketiranih organizacij urejeno takšno ali drugačno obliko tovrstnega nagrajevanja.

Doslej uveljavljeni glavni načini nagrajevanja neprofesionalnih članov svetov delavcev v praksi so po omenjeni raziskavi predvsem sejnine (40,63%), letne nagrade (12,50%) in mesečni dodatki k plači (31,25%), medtem ko se med t. i. drugimi načini (15,62%) pojavljajo zlasti plačilo "nadur" za čas sej, razne oblike kompenzacij ipd. Primernost posameznih od navedenih načinov tovrstnega nagrajevanja je natančneje analizirana v nadaljevanju, pri čemer posebej poudarjamo pomen razvijanja t.i. diferenciranega internega nagrajevanja, ki naj bi ga avtonomno izvajali posamezni sveti delavcev.

Sejnine

Glavna in vsekakor ne nepomembna prednost sejnin kot načina nagrajevanja neprofesionalnih članov sveta delavcev je predvsem v motivaciji članov za redno udeležbo na sejah sveta delavcev, kar je sicer pogost problem. Sejnine so namreč v večini primerov vsaj stimulativne (npr. 6.000 SIT), ponekod pa tudi že precej visoke (tudi do 30. 000 SIT). Tovrstne sejnine v večini primerov povzročajo celo nenormalen pritisk na predsednika sveta delavcev s strani članov, da sklicuje čim več (morda tudi nepotrebnih) sej sveta delavcev. Predsedniki, ki v teh primerih poskušajo logično ločevati med "rednimi" (plačanimi) in "posvetovalnimi" (neplačanimi) sejami sveta delavcev, so zato neredko neupravičeno tarča članov, ki si želijo čim več sejnin.

Žal pa izkušnje predsednikov svetov delavcev z uveljavljenim tovrstnim načinom nagrajevanja v načelu kažejo tudi drugo plat medalje. Gre namreč za sindrom "forumskega dela", ki se kaže v tem, da člani sveta delavcev podzavestno razmišljajo, da se njihova funkcija začne in konča na seji sveta delavcev. Pozabljajo pa seveda na intencijo določil ZSDU, ki govorijo o tem, da morajo člani sveta delavcev vzdrževati redne stike s svojo "bazo" (v ta namen imajo celo zakonsko zagotovljene 3 plačane ure delovnega časa mesečno), delovati kot člani odborov sveta delavcev itd. Skratka, ob tem načinu nagrajevanja neprofesionalnih članov svetov delavcev se dogaja, da so nekateri člani sveta delavcev neverjetno agilni in aktivni na samih sejah (ali pa še tam ne - važno, da so prisotni in "zaslužijo" sejnino), medtem ko jih za kakršne koli aktivnosti (čeprav nujne in samoumevne) izven sej ni mogoče pod nobenim pogojem pridobiti. Upirajo se celo dolžnosti nujnega permanentnega izobraževanja za učinkovito opravljanje soupravljalskih funkcij. To pa je seveda popolnoma skregano s temeljno logiko funkcioniranja sveta delavcev.

Sejnine imajo torej lahko eno zelo veliko in pomembno prednost (zanesljivost pri udeležbi na sejah), hkrati pa mnogo zelo velikih slabosti za delovanje sveta delavcev. Zato so kot način nagrajevanja neprofesionalnih članov svetov delavcev priporočljive samo pod enim pogojem - če so kombinirane z drugimi, "stimulativnimi" načini nagrajevanja. To pomeni, da je treba v takšnih primerih posebej in dodatno nagraditi člane za tiste aktivnosti, ki jih prostovoljno izvajajo "izven sej" sveta delavcev (pa tudi za morebitno večjo aktivnost na samih sejah), tako da se tudi v materialnem pogledu zagotovi potrebna diferenciacija med aktivnimi in pasivnimi člani sveta delavcev, o čemer bo več govora v nadaljevanju. Sejnine v fiksni višini bi morale biti v tem primeru razmeroma nizke in namenjene resnično le stimuliranju članov za čim bolj redno udeležbo na sejah, drugi (večji) del nagrade pa bi moral biti v celoti odvisen od dejanske aktivnosti posameznih članov.

Letne nagrade članom sveta delavcev

Zelo podoben problem kot v zvezi s sejninami se pojavlja tudi v zvezi z letnimi nagradami za neprofesionalne člane svetov delavcev. Te se po izkušnjah iz prakse gibljejo v povprečju okoli 150.000 SIT za člane in 300.000 SIT za predsednike svetov delavcev. Slabost teh nagrad v primerjavi s sejninami je v tem, da nimajo posebnega stimulativnega učinka niti na povečano udeležbo na sejah, prav tako pa v nediferencirani obliki ne zagotavljajo niti drugih osnovnih namenov takšnega nagrajevanja.

Redni dodatek k plači

Če se redni dodatek k plači (v praksi je povprečje nekje med 10 in 15% za člane ter med 20 in 30% za predsednika) neprofesionalnem članom sveta delavcev izplačuje samodejno in v nediferencirani obliki, ima v osnovi enake slabosti kot prej navedena načina nagrajevanja. Sčasoma se v zvesti posameznikov spremeni v nekakšen bolj ali manj samoumeven »funkcijski dodatek«, ki jim avtomatično pripada že na osnovi funkcije in ne glede na njihovo uspešnost ter prizadevnost pri opravljanju te funkcije. Motivacijski učinki tovrstnega nagrajevanja trajajo le do trenutka, ko posameznik uspešno prebrodi volitve.

V zvezi s tem je treba pripomniti le to, da je tovrstni dodatek smiselno dopusten le v primeru, če je odmerjen od povprečne plače v podjetju, in ne morda od plače posameznega konkretnega člana sveta delavcev. Vsi člani sveta delavcev namreč načeloma opravljajo enako zahtevno in odgovorno funkcijo. Zato bi bilo nagrajevanje v obliki dodatka na njihovo siceršnjo (različno visoko) plačo za redno delo že v osnovi nepravično.

Diferencirano interno nagrajevanje članov

Za vse zgoraj obravnavane načine nagrajevanja neprofesionalnih članov svetov delavcev je torej, kot kažejo izkušnje iz prakse, v glavnem značilna ista pomanjkljivost, in sicer: če se redno in v enaki višini izplačujejo vsem članom ne glede na njihovo dejansko aktivnost ter prizadevanje in odgovornost do funkcije, že razmeroma po kratkem času v celoti izgubijo svoj motivacijski učinek. Gre namreč za podoben primer kot pri plačah - če za različno kvaliteto, kvantiteto in gospodarnost določenega dela dobijo vsi enako plačilo (celo tisti, ki ne delajo nič), je motivacijski vidik plače preprosto izničen. Takšen princip nagrajevanja neprofesionalnih članov svetov delavcev torej sčasoma izgubi svoj temeljni smisel, ker ga ljudje, kot rečeno, kmalu začnejo doživljati kot nekaj samoumevnega, kot nekaj, kar jim pač samodejno pripada na podlagi same funkcije in ne na podlagi dejanskega dela v tej funkciji.

Nujno je torej treba na tem področju čim prej napraviti korak naprej v primerjavi s sedanjim stanjem. Nesporno je mogoče oceniti kot velik dosežek dejstvo, da je v večini organizacij kljub pomanjkanju ustrezne zakonske podlage sploh že prodrla ideja o potrebnosti takšnega nagrajevanja in se je le-to v takšni ali drugačni obliki tudi že uveljavilo v praksi. Vendar pa to kmalu ne bo več nikakršen dosežek, če ga ne bomo uspeli v vseh svetih delavcev zelo kmalu ustrezno nadgraditi z uvedbo diferenciranega (in s tem tudi stimulativnega) nagrajevanja v odvisnosti od dejanskega angažiranja posameznika v funkciji člana sveta delavcev. Gre torej za to, da bo treba v obravnavanem smislu v praksi čim prej preiti od nagrajevanja po načelu "vsem enako" k nagrajevanju po načelu "vsakemu po njegovem prispevku k uspešnemu delovanju sveta delavcev".

V zvezi s tem pa je bolj ali manj jasno, da se v praksi skoraj zanesljivo ne bi obnesel sistem, ko bi v okviru dogovorjenega skupnega zneska sredstev za nagrade o konkretni višini teh nagrad za posamezne člane sveta delavcev odločal predsednik sveta delavcev kar po prosti presoji in brez vnaprej izdelanih objektivnih kriterijev. Takšno odgovornost bi bilo pripravljeno nase prevzeti le malo predsednikov, poleg tega pa bi takšen sistem "internega diferenciranega nagrajevanja" v najboljšem primeru lahko vnesel le razdor med člane in se s tem sprevrgel v svoje popolno nasprotje. Iz teh razlogov je v obravnavanem smislu potrebno izdelati sistem izključno objektivnih kriterijev (npr. udeležba na sejah, članstvo v odborih sveta delavcev, posebne zadolžitve s strani sveta delavcev, aktivnosti izven sej sveta delavcev ipd.), ki lahko kažejo na večjo ali manjšo uspešnost opravljanja funkcije člana sveta delavcev, ter jih ustrezno točkovati in vrednotiti, tako da lahko predstavljajo podlago za določanje konkretne višine nagrade, ki pripada posameznemu članu. Ta in druga vprašanja izvajanja diferenciranega nagrajevanja pa bi moral vsak svet delavcev natančneje urediti s posebnim pravilnikom.

S participacijskim dogovorom med svetom delavcev in delodajalcem naj bila torej določena le višina skupnih sredstev za nagrajevanje neprofesionalnih članov, konkretni zneski nagrad, ki pripadajo posameznim članom pa naj bi se določali v skladu z omenjenim posebnim pravilnikom (ta bi bil lahko tudi priloga participacijskega dogovora). Glede na vse povedano bi bilo morda smiselno v participacijski dogovor posebej zapisati pravico delodajalca, da svetu delavcev začasno ukine sredstva iz tega naslova, če ugotovi, da svet delavcev ne spoštuje pravilnika o diferenciranem internem nagrajevanju članov in neutemeljeno priznava nagrade vsem članom v enakih zneskih.

V nadaljevanju ponovno objavljamo tudi vzorec zgoraj omenjenega pravilnika, ki pa seveda lahko služi le kot zelo okvirno napotilo svetom delavcev pri normativnem urejanju obravnavane problematike. Predlagani kriteriji in točkovni model ocenjevanja aktivnosti članov namreč nikakor ni edini možen in sprejemljiv. Vsak svet delavcev se lahko odloči tudi za povsem izviren pristop, ki naj bo prilagojen konkretnim razmeram v okolju, v katerem deluje. Važno je, da se pri tem ohrani temeljni smisel in namen predlaganega sistema nagrajevanja članov.

* * *

VZOREC

Svet delavcev družbe je na seji dne …….. sprejel naslednji

PRAVILNIK

O INTERNEM OCENJEVANJU IN DIFERENCIRANEM NAGRAJEVANJU DELA NEPROFESIONALNIH ČLANOV SVETA DELAVCEV

1. člen

Višina nagrade za delo neprofesionalnih članov sveta delavcev je odvisna od višine skupnega zneska oziroma mase sredstev za te namene, ki jih zagotavlja delodajalec s participacijskim dogovorom, in od dejanske aktivnosti posameznega člana pri opravljanju funkcije v svetu delavcev.

Skupni znesek oziroma masa sredstev za nagrajevanje dela neprofesionalnih članov sveta delavcev je zmnožek povprečne nagrade na člana, dogovorjene s participacijskim dogovorom, in števila vseh članov sveta delavcev, razen predsednika, za nagrajevanje katerega se ta pravilnik ne uporablja. Višina nagrade za delo predsednika je dogovorjena s participacijskim dogovorom.

Dejanska aktivnost posameznega člana pri opravljanju funkcije v svetu delavcev se ocenjuje po kriterijih, določenih s tem pravilnikom.

2. člen

Do nagrade je upravičen član sveta delavcev, če je imel v ocenjevalnem obdobju vsaj 75-odstotno udeležbo na sejah sveta delavcev in če je bil udeležen na izobraževanjih za opravljanje te funkcije vsaj v obsegu treh izobraževalnih dni v obdobju zadnjega leta.

3. člen

Ocenjevanje dejanske aktivnosti posameznih članov sveta delavcev se izvaja v obliki točkovanja po naslednjih kriterijih:

  1. udeležba na seji

plus 100 točk

  1. neopravičena odsotnost s seje

minus 100 točk

  1. predhodna sporočitev jasno oblikovanjih stališč do vseh točk dnevnega reda, za katere je bilo posredovano gradivo, predsedniku sveta delavcev v primeru opravičene odsotnosti s seje

plus 50 točk

  1. zapisniško protokolirana razprava k posamezni točki dnevnega reda seje sveta delavcev

plus 20 točk

  1. predhodna formalna konzultacija (delni zbor delavcev, sestanek delovne skupine ipd.) z delavci svoje enote o problematiki, ki je na dnevnem redu seje sveta delavcev

plus 100 točk

  1. neupravičena odklonitev občasne delovne zadolžitve v zvezi z aktivnostjo izven sej SD po odredbi predsednika

minus 150 točk

  1. neupravičena odklonitev stalne delovne zadolžitve v zvezi z aktivnostjo izven sej sveta delavcev po sklepu sveta delavcev

minus 250 točk

  1. formalno poročanje delavcem svoje enote po seji SD

plus 100 točk

  1. priprava in vodenje seje odbora ali drugega delovnega telesa sveta delavcev

plus 150 točk

  1. sodelovanje na seji odbora ali drugega delovnega telesa sveta delavcev

plus 75 točk

  1. uradne ure za delavce svoje enote (za vsako uro)

plus 50 točk

  1. priprava pisnih gradiv za svet delavcev

plus 50 do 150 točk

  1. udeležba na specializiranem izobraževanju ali posvetu za člane svetov delavcev izven podjetja

- do 1 dan

- dva ali več dni

plus 50 točk

plus 100 točk

  1. udeležba na srečanjih s predstavniki drugih svetov delavcev

plus 50 točk

  1. sodelovanje v razgovorih (izven sej) z upravo, strokovnimi službami ali zunanjimi institucijami v funkciji člana oziroma po sklepu sveta delavcev

plus 50 točk

  1. realizacija posebnih delovnih zadolžitev (npr. pridobitev določenih strokovnih mnenj, različne organizacijske aktivnosti ipd.)

plus 50 do 150 točk

  1. druge aktivnosti v funkciji člana sveta delavcev izven sej sveta delavcev

plus do 100 točk

4. člen

Ocenjevanje aktivnosti posameznih članov po kriterijih iz prejšnjega člena tekoče izvaja in o tem vodi evidenco predsednik sveta delavcev.

Na predlog predsednika ali posameznega člana lahko svet delavcev s svojim sklepom z ustreznim številom točk po svoji presoji oceni tudi druge aktivnosti posameznih članov, ki niso posebej opredeljene v prejšnjem členu.

Vsak član sveta delavcev ima pravico do vpogleda v evidenco ocen, ki jo vodi predsednik. Če se ne strinja z oceno predsednika, lahko vsak član zahteva, da o sporni oceni odloči svet delavcev s svojim sklepom.

5. člen

Delež (odstotek) v skupnem mesečnem znesku sredstev za nagrade, ki pripada posameznemu članu, je enak deležu njegovih doseženih točk po kriterijih iz 2. člena v skupnem seštevku doseženih točk vseh članov sveta delavcev.

Obračun v skladu s prvim odstavkom se opravi vsake štiri mesece, nagrade pa se skladno z njim izplačujejo naslednje štiri mesece.

6. člen

Tehnične podrobnosti v zvezi z načinom izplačevanja diferenciranih nagrad za delo neprofesionalnim članom sveta delavcev v skladu s tem pravilnikom določita predsednik sveta delavcev in predsednik uprave s posebnim dogovorom.

← Nazaj na izbor